
udomačen tiger
Prispevkov: 7574
Pridružen: Sr sep 08, 2010 8:10 pm
Kraj: Kranj
Tigrica Zoya (prej Moni)


Finding Zoya (prej Moni)
Seveda se je »finding Zoya« začelo ko smo jo našli oziroma izvedeli zanjo, jo šli pogledat, si bili všeč (vsaj ona nam – kako pa je bilo z njenimi čustvi pa ve le ona) in jo odpeljali domov. Sprva smo nameravali posvojiti Ziggya in Marleya – cukra na kvadrat !! Potem pa sem ugotovila da je za mojo dušo bolj primerna malo starejša (no, ja par mesecev starejša?- skratka odrasla), mirna in crkljiva muca, za katero kot je rekla skrbnica Petra, sploh ne veš, da jo imaš (seveda v smislu sitnosti)...
Pa se je kasneje izkazalo, da RES nismo vedeli da/če jo sploh (še) imamo.
Ko smo prišli domov, si je ogledala stanovanje, si izbrala ležišče in dremala. Samo pogledal si jo, pa je že škripala (beri: predla ). Sem se že bala, da bo samo ležala, da se ne bo hotela nikoli igrat itd... Seveda mi je pamet govorila, pa tudi Petra, da muca rabi čas da se navadi.... OK, ji bomo dali čas kolikor ga potrebuje . Pa se je včeraj zvečer na moje presenečenje celo malo poigrala s plišasto malo miško. Zvečer je namreč malo »živnula«, šla naokoli, malo pojedla... se igrala in na koncu sva šli spat – ona k meni na posteljo..škripat...... Idila....
Danes zjutraj pa.. ko smo vstali je enostavno ni bilo nikjer. Hrano je skorajda vso pojedla, a nje ni.
NIKJER. Ampak RES NIKJER
Preiskali smo celo stanovanje, ki sicer ni majhno, pa tudi ne veliko in vsi koti in stene so natlačene s pohištvom, nikjer tistega »spodaj, zgoraj, zadaj, vmes«.. Celo za muco res težko za najti pravo skrivališče. Pregledali smo VSE možne kotičke, (tudi tiste, ki jih sploh ni ), vse omare (tudi tiste, ki jih niti slučajno ne bi mogla odpreti), na omare, pod pohištvo... torbe, škatle... pa kaj bi naštevala.. ni je stvari, ki je ne bi obrnili naokoli – pa ne enkrat – najmanj petkrat, vsak posebej, skupaj, pa s prijateljico.. Prisluškujemo zvoke.. se sliši mijavkanje, praskanje? Morda je kje zaprta in ne more ven?
NIČ
Potem smo se začeli spraševati, če je koga morda (prvič v življenju) nosila luna in ji je ponoči, če je mijavkala, napol v snu odprl balkon, pa je ušla dol (blok, 2.nadstropje !!) Sicer smo se počutili kot idioti (res) ampak smo šli dol in pregledali morebitne sledi pod balkonom, pod vse okolišnje avte, še malo širše naokoli...
NIČ
Kličem Petro, mi razlaga kako se muce skrijejo, ko pridejio v novo okolje, jaz jo prepričujem, da pri nas se RES ne more nikamor skriti tako, da je ne bi našli... Me pokliče Živa, me tolaži in mi razlaga, kako so se njej skrile muce... da se bo že prikazala... da če muca noče, da jo najdemo, jo ne bomo našli....
Morda se komu zdi, da smo pretiravali s »paniko«, a Zoya ni več mladič, ni majhna in kdor pozna naše stanovanje, ve, da se RES nima kam tako fatalno skriti... Počutili smo se kot totalni bebci. Kaj smo spregledali? Je res koga nosila luna? KJE za boga sploh je, če je res v stanovanju?
Še zadnji poiskus: na kosilo pride Tine in še on še boj natančno vse pregleda. In se še on počuti ....????
Ob treh sedemo h kosilu... in nič nam ni jasno... pamet govori eno, stanje drugo.. naenkrat zaslišimo zvok, prihaja od kuhinjskih elementov. Si slišal?..Ja...Kaj je bilo to ?..Nimam pojma...Ti tudi? Od kje ?... Takoj spet odpremo vsa vratca in pregledamo omare in predale (traparija - le kako za vraga bi sploh lahko zlezla noter???)
Potem pa se meni ustavi oko na okrasni letvi, ki pokriva prednjo stran elementov spodaj. Vem, da elementi stojijo na plastičnih dobrih 10 cm visokih nogah.. Desno ko se niz elementov konča, je do stene še 10 cm. Ob stranici globine elementa letve ni... Prinesli smo ogledalo in baterijo...
ZOYA !!
Odstranili smo letve in tam je bila... V svoji 10 cm visoki, in celih 60 x 265 cm veliki razkošni rezidenci... Nismo mogli verjeti svojim očem . Seveda smo revico potegnili iz skrivališča (zdelo se mi je malo kruto, ampak...), jo očistili bavčkov prahu, celo posesali njeno rezidenco (kdo pa sicer odstranjuje letve in čisti pod elementi? Jaz ne poznam nikogar – no, zdaj poznam sebe) in zadelali vhod...
Tako se je končala naša res malo nora avantura. Mačjeljubci pravijo, da je to pogosto, da muce enostavno ne najdeš in pika... Danes sem celo slišala, da muce vzame vesolje in jih potem vrne nazaj ... Kakorkoli... Zoya je bila malo prestrašena, želela se je spet skriti.. sedaj pa mirno leži na Mihatovi postelji... Kaj bo jutri zjutraj.. ?? Pustimo se presenetiti... Morda imamo pa še kak kotiček, za katerega VEM, da ga nimamo ... ona pa VE, da ga imamo ?