Penny, na prirojene težave lahko nabašeš tudi pri rodovniških, saj nimaš nobenega zagotovila.
Jst sem imela tudi precej pogojev glede "travmatičnih izkušenj", zaradi mačk in otrok v isti hiši. Mački sta moji, otroci (trije nečaki) pa kot moji, pa tudi svoje bom lahko kdaj imela, ane. Zato sem se odločila za prevzem preko začasnega skrbništva, torej za pomursko cigančico - da je bila torej že "stestirana" glede tega.
Sem si pa želela odraslega psa, se mi ni ljubilo z mladičkom ukvarjat.
Pa lej, veliko psov je dobrovoljčkov (takih, kot je moja), taki se skoraj nemogoče pokvarijo v smislu, da bi se te travme izkazale kasneje v neki res kritični luči (ne vem, da ti otroka pogrize). Ne vem, al sem js res tok naivna, ampak po mojem mnenju so psi bolj, saj pri večini ni težko hitro doseči brezpogojnega zaupanja in so skrbi povsem odveč.