Trije na cesti

Arhiv?

Arhiv!

Žal mi je. Za celo tole zgodbo.

Meni je žal za mačke. Spet smo ljudje hoteli dobro in naredili slabo.

Meni je tudi iskreno žal za mačke! Upam, da smo se vsi vpleteni vsaj česa naučili.

Meni je pa najbolj žal (ni mi tako žal, da sem jih vzela, ker do mene niso kazali agresije in sem videla samo tri male muce, ki skačejo po cesti), da takrat, ko sem izvedela za časovni okvir socializacije (moj prvi vzgib je bil, da jih - takrat so bili še vsi trije, takoj odpeljem nazaj) vendar nisem bila dovolj močna.
Obema deklicama sem zdaj pripravila novo hranišče (kar mi je spet žal, da se nisem prej spomnila) in upam, da ga bosta uspešno osvojili, ker je umaknjeno s ceste. Za Darcyja pa bo še v SN objavljen oglas z nagrado, če ga bo morda še kdo kje videl.

Cicibesika, ne gre se za časovni okvir, da je treba socializirat mačko v dveh do treh tednih, ampak za to, da v takem času muca pokaže v katero smer bo socializacija šla in še vedno ni toliko odvajena zunanjosti, da se še lahko vrne nazaj, če se pokaže, da s socializacijo ne bo šlo.
Takih, ki jih socializiramo po nekaj let je dovolj, tudi muci ne naredimo nič dobrega.
Meni je pa žal, da se je vse skupaj sploh zgodilo in to z mojim žegnom, brez da bi jih šla na teren pogledat, koliko so v resnici naklonjeni človeku. Mi je bilo čisto jasno, kaj bo, ko sem jih prvič videla v živo.
Vnaprej izgubljena bitka.

To sem hotela predlagati, da če bo še kdaj kakšen takšen primer, da gre situacijo pogledati nekdo, ki lahko takoj oceni.
Jaz muc s ceste zagotovo ne bom več spravljala.

Res upam, da ne.

Žal mi je! Res je težko socilizirati mačko, ki je v zunanjem okolju in to v zelo kratkem času. Dali ste vse od sebe, ni šlo. Upam, da jim bo sedaj dobro

Res upam, da ne.

Če vam je laže, da ste jezni na mene, tudi prav. Meni vsekakor ni.

Kdo je jezen nate? Jaz ne. Se pogovarjamo z namenom, da se naučimo kaj takšnega, da bomo drugič delovali v korist živali.
Si lahko predstavljam, kako se počutiš in mi je hudo tudi zate.

Ok, bom še jaz povedala svoje:

V tej situaciji del krivde nosijo tisti, ki so v naivni želji pomagali prošnji po namestitvi teh treh mačkov, seveda. Pomagali so na podlagi opisa mačkov, ki je bil, kot se je kasneje izkazalo, zavajujoč. Pri pobeglemu samčku je nedvomno tudi krivda pri njegovi nenamestitvi v kletko, kot so bila izrecna navodila.

Še vedno pa ne spremeni dejstva, da gre glavnino krivde pripisati tistemu, ki se je odločil, da je mačke treba spraviti v namestitev, kljub dejstvu, da je šlo za mladiče prostoživeče mačke, ki so bili precej stari (gledano z vidika socializacije).

Nisi prva niti edina, ki je storila to napako. Kot že povedano, tudi sama sem storila podobno napako in izučilo me je do te mere, da tega ne želim ponoviti nikoli več. In da bom na svojo napako opozorila tudi druge, ki bodo pred podobno odločitvijo.

Vzemi to napako kot poduk za prihodnost, ne pa za zganjanje melodrame oz. za samopomilovanje. Je treba pač to grenko lekcijo požreti in iti naprej. Vsem nam.

Saj se ne pomilujem niti nisem jezna na nikogar, samo grozno se počutim zaradi muc.
Bom samo še javila, kako se bosta privadili na novo hranišče. Upam, da hitro.

Ne vem, ali je tole zrelo za alarm, ali ne, nujno rabim nasvet. Imam občutek, da Jane sploh ne je in ne pije več. Ji tipam vsa rebrca, včeraj ves dan ni šla nobena k posodi s hrano, niti v WC, zjutraj je bilo nekaj pojedeno, ampak smo en kakec in dve mali lulanji. Z njima gre navzdol in se bojim, da mogoče tudi izpusta v okolje ne bosta zmogli. Je zdaj slabše, ko ju tudi božamo ne več in sta spet vedno bolj hudi in apatični.

Bruhata?

Ja, so dva dni zjutraj bruhci na tleh!

sranje.

Gresta nazaj ven že danes, čimprej. Upajmo, da jima uspe.

Jane in Lizzy sta že vrnjeni. Gospa, ki ju bo hranila na svojem vrtu, je uredila hranišče s streho (je še prostor za hiško, se bom posvetovala). Postavila sem transporter obrnjen proti hranišču - napolnila posode s hrano, ki sta jo jedli prej, dala veliko briketov in vodo. Počakala sem malo, da sta zabeležili in vratca odprla nakar sva se s kolegom umaknila. Najprej je ven prišla Jane nakar še Lizzy. Obe sta šli skozi ograjo k drugi hiši vendar nista paničnoi tekli, prej previdno. Upam, da sta registrirali hrano in da z Jane ni prehudo. Dobro, da je sonce. Več o tem, če bosta zvečer prišli, bom izvedela od gospe.