Maggie in Moni

Pa ne moreš tako Trixi Se da sklepat, ma vseeno povej, kakšno presenečenje čaka lepi mačji punci!

Po mailu, ki sem ga dobila, bosta verjetno izgubili dom, ker prihajajo 4 človeški sostanovalci, baje za 1 leto, in od tega so 3je alergični...

Ojej, sem pa brcnila v temo na polno. Na žalost.

pa ne morš tako, no

sej sem vedla, da se je dan predobro začel

Halo? Kakšno varianto pa to imajo.

mogoče so pa oni trije samo na samce alergični in bi se dalo kamot živet z dvema macama? Se mi je namreč že zgodlo, da je bil nekdo od kandidatov za posvojitev alergičen na (kratkodlako) samičko, ne pa tudi na (dolgodlakega) samčka (valda ni dobil nobenga od mene) in šele takrat sem zvedla, da ni nujno, da je bil to izgovor...

Je kdo že kdaj slišal za alergijo na mačjo slino?

no sej to

Ne no.

:girlsad: Po mailu, ki sem ga dobila, bosta verjetno izgubili dom, ker prihajajo 4 človeški sostanovalci, baje za 1 leto, in od tega so 3je alergični...

I must be stupid, ampak jaz tega sploh ne razumem...

Je kdo že kdaj slišal za alergijo na mačjo slino?

V teoriji si lahko baje alergičen na čisto vse, tako da verjetno tudi na mačjo slino. Ne razumem pa zakaj bi se kdo mački dajal lizat al pa iz njene posodice jedel al kaj takega kjer bi lahko prišel v stik z njeno slino. Ne vem no, meni se zdi, da se da temu izognit.

Sej v bistvu ni važno. Meni je predvsem žal. Muce so šle majhne, prišle bodo kot razočarane najstnice, ki jih v poplavi ostalih ne bo nihče niti opazil.

Aha. In temu se reče alergija na mačjo slino?

meni je tudi zelo hudo zanju, ampak verjamem, da bosta opaženi, slej ko prej - kljub vsem malim pa pisanim pa puhastim pa modrookim pa... in ko bosta, bo to tisto pravo, za vedno. Držim pesti, da se zgodi čim prej! Vsekakor se pa bo.

mačkicama!

ja, ok. In do takrat? kam naj jih vtaknemo? Za tisto leto ali dve?

Edino, kar mi pride na misel ob takšnih in podobnih zgodbah je, da jih nimajo dovolj radi.

Mogoče sem kdaj s tem do koga krivična. Jaz si pač ne morem zamisliti razloga, zaradi katerega bi se odrekla svojim. Razen hude bolezni, zaradi katere ne bi mogla fizično skrbeti za njih. Pa še takrat bi sigurno poskušala na vsak način najti rešitev, da ostanejo z mano. Bi mi najbrž kar srce počilo, če bi morala ostati brez njih.
Ne vem, ne morem razumeti.

Meni se je tudi marsikaj v življenju zgodilo, imela sem hudo bolanega otroka, s katerim sem na intenzivni preživela praktično več kot dve leti, doma še enega, bila sem sama z dvema kasneje skoraj dve leti, bankrotirala, se trikrat selila, skrbet morala za dva ostarela človeka kar nekaj let še vmes, imela kasneje službo, v kateri sem preživela tudi po 16 ur na dan,.... pa mi nikoli in nikdar ni niti na pamet ali v podzavest prišlo, da bi se odrekla svojim živalim. Niti na pamet.

Za večino ljudi so očitno mačke "samo" mačke, kot je tudi pes "samo" pes, torej nekaj manjvrednega. Če bi živali imeli za člane družine, jim kaj takega še na misel ne bi padlo. Kot tudi ne oddaš nekam mame, brata, hčerke,razen seveda, če je to izključno v njihovo dobro.
In zato tega mi, ki so nam naše živali isto ljubi in pomembni člani družine kot dvonožni člani, tega ne bomo nikoli razumeli.