Malo z zamikom (ni bilo interneta v bližini

).
Ami je včeraj prispel ves našpičen, ko sva mu pripravljala kletko, je stal na vseh štirih in z glavo butal ob vrata transporterja, naj ga že spustiva ven. Operacija je tako zelo uspela, da se mu je že zdelo, da je zdrav in bi lahko divjal in skakal

.
Ob izpustu iz pripora je najprej napadel brikete (ker je "ubošček" moral bit tešč in smo ga stradali, barabe

). Po večerji pa kletka, ker ima predpisano strogo mirovanje. Po zajtrku je pridno pogoltnil antibiotike in protibolečinski gel, na kratko zadremal na postelji in se vrnil v kletko, ko se je zbudil in začel mislit na skoke.
Do večera je bil varno zaprt, večinoma je pridno ležal, svoje nestrinjanje pa je protestno izražal z zahtevkom po obljubljenih termah (le zakaj sem se vam pustila pregovoriti, naj mu jih po operaciji obljubim

). Predpisal si je sledečo kuro: namakanje tac v posodi za vodo, prevrnitev posodice, potacanje mokre podlage, skok v pesek (ker mu škrtice ne damo gline, mora posegat po cheap blatnih oblogah), da se mu vse zalepi na blazinice, pa seveda spet v vodo (ko mu ustrežljivo nalijem svežo). I tako par puta

.
Zvečer je sledila doza antibiotikov, jutri jo pa šiba nazaj v Lj na prevez.
Sicer je pa izjemno potrpežljiv, kljub temu, da ga verjetno precej boli (ne vidi se točno, kako so ga uštimali, ampak glede na obvezano ima v tački žice/vijake - nekaj, da mu skupaj drži, v glavnem) nič ne toži, kadar ga kdo boža celo prede in je sploh cel

.
Celo krdelo z njim na čelu pa že komaj čaka, da bodo rehabilitacijski dnevi mimo in bo lahko skakal in se igral po mili volji.

Sicer pa vsem pošilja buce

in se zahvaljuje za dobre želje in stiskanje pesti/šap/grozdja (ne vem sicer, če je kdo v njegovo dobrobit počel slednje, ampak mi je naročil, naj se zahvalim tudi tem (tablete očitno primejo

)).