Kastracija psa - argumenti za in proti

Odločam se, ali naj dam našega Kai-ja, ki bo imel zdaj 3 mesece, prej ali slej kastrirati ali ne.
Iz mačk bi lahko naredila doktorat, ampak za pse pa ne vem tako dobro kakšni so razlogi za in proti zgodnji kastraciji oz. kastraciji na splošno. Po eni strani bi rada mela mir, po drugi mi je pa vzrediteljica napisala tole:

"Kastracija je čisto vaša osebna odločitev. Me je pa presenetilo s tega vidika, ker v bistvu whippeti samci niso problematični glede potepanja, neubogljivosti, markiranja,..
Glede nagona v kolikor okrog ni nekih gonečih psičk tudi ni težav. Lahko je mogoče moteč nagon, če zavoha goneče psičke in večkrat potem se začne markiranje, neješčnost,..
Menda veterinarji priporočajo kastracijo okrog 6 meseca starosti.
Poznam edino eno kolegico, ki je kastrirala whippeta, ko je bil star 2 ali 3 leta pa se mu je vedenje zelo spremenilo.Že prej ni bil preveč samozavesten, prej bi rekla prestrašen, bal se je vseh psov tudi psičk, malih in velikih in je rajši kar zbežal. Ko je videl našega ****-a je kar otrpnil. No, po kastraciji je postal še bolj prestrašen in po drugi strani agresiven iz strahu. Zdaj ga ima težko spuščenega, ker se bi kar zakadil v vsakega psa in sploh ne ve kako bo reagiral.
Ne vem mogoče še malo poglejte kakšne so lahko vedenjske spremembe, da ne bo iz uravnovešenega, samozavestnega, odprtega whippeta postal nasprotje.
Mogoče pri kastraciji pri 6 mesecih ni takih vedenjskih sprememb, če imate kakšnega dobrega veterinarja ga vprašajte."

Tako da sem se kar malo zamislila.
Če ima katera več izkušenj s tem (vem da ste ene bolj "pasje" na forumu) bi prosila za nasvete in argumente.

A daj no zaradi kastracije je postal še bolj boječ in agresiven??!

Moje osebno mnenje je, da je pri psu (takšnemu kot ga imaš ti = nadzorovanemu in ne bo delal majhnih kužkov s kar eno psico) počakaj tam do enega pol leta, da se vsaj malo že "naredi" in se malo bolj izogneš se možnostim inkontinence. Če bo to opravljal veterinar, ki zadeve obvlada, ga seveda lahko daš že prej, ampak v tem primeru res ne vidim razloga zakaj bi ga (lahko mu povzročiš večje nagnjenje k osteoporozi, kostnemu raku, ampak saj veš to so raziskave, ki še potrebujejo par korelacij, je pa nekaj definitivno na tem). Odločitev pa je seveda tvoja .

Mi smo dal Rona kastrirat pri cca 6 mesecih. Bil je agresiven do psov (fantov) prej in je še vedno. Ni čisto nič manj samozavesten ali bolj plašen, prej obratno... še vedno je zelo igriv, ima zeeeeeeeeelo veliko energije (12km teka gor pa dol po Golovcu je zanj ogrevanje) in psov fantov še vedno ne mara in jim skuša dominirat. pa tudi psice so mu še vedno čisto zanimive...

Pri meni kastrirani psi (kar nekaj jih je bilo vseh starosti) niso spremenili načina obnašanja čisto nič. Edino, kar se je spremenilo, je konec markiranja v obdobju do 14 dni po kastraciji. Ne vem pa, kako bi se obnašali ob stiku z gonečko, razen za Miška in Baraka, ki sta bila kastrirana popolnoma odrasla. Barak se sploh ne zanima za gonečke (njega zanimajo samo avtomobili), Miško pa je ob obisku goneče NO, kar plezal po njej in ji izkazoval ljubezen. Je pa bil pred kastracijo zelo "poskočen".

Glede argumentov: ZA že zaradi lastne komoditete, pa čeprav se grdo sliši. Mama je pred 30 leti imela mešančka, pa mi zdaj reče, ko bi le takrat vedeli, da ga lahko kastriramo. Pes je bil v času gonečk čisto zmešan, prav trpel je, smo ga dobesedno snemali s psic.

Še to: sestra je kupila rodovniško psičko, pa je vzrediteljica sama svetovala sterilizacijo čimprej, ko je poseg najmanjši.

Meni so sicer za našo rodovniško psico svetovali S šele po prvi gonitvi, da se razvije do konca, pa smo se zaradi lastne komoditete odločili, da jo S pri 6 mesecih. Moj pokojni pes je bil K šele pri 8 letih, se ni karakterno čisto nič spremenil, gonečke ga niso čisto nič več zanimale (se je sosedova gonila nekaj časa po njegovi K), prej ga je pa metalo, da je tulil, cvilil, ne jedel,...ko je kakšno zavohal. Mi je žal, da nisem tega že prej storila, ampak vem za naslednjič.

Don je bil kastriran pri ca. 7 mesecih (prvi K pes pri fantovih starših, tast ni govoril z nama ca. 2 meseca, zdaj se pa okoli hvali, da imamo najboljšega psa !).
S vso skromnostjo in popolnoma nepristransko lahko trdim, da je Don karakterno res najboljši pesjanar!
Zdaj je star 3 leta in pol, (še vedno) hiperaktiven, pse in psice obožuje, tudi do mačk je prijazen velikan. Ima 45 kil je JE vitek (torej se NI zredil zaradi kastracije).
Nekastrirani psi z njim nimajo problemov, kvečjemu se najde kakšen, ki mu je Don mogoče malce preveč všeč. Gonečke ga ne ganejo (je pa tudi res, da prav veliko stikov s njimi nima). Zdravstvenih težav, ki naj bi bile povezane s kastracijo nima. Karakterja NI spremenil.
Skratka - pes, ki ga z veseljem vzameš sabo kamorkoli in greš na sprehod s komerkoli (edino ena psica ga pa res ne mara, čeprav on njo obožuje... ane, pola?!).

Meni osebno je pri psih najbolj pomembna zgodnja socializacija in dobra šola. Mi smo imeli (zgleda?!?) srečo z "genetiko" in z vzgojo (no, tole zadnje je znanje )

Minusi pri neK: naskakovanje psov, psic, povštrov, dekic... mene tole - priznam - zelo moti. Da o stradanju v času gone niti ne pišem..

Ampak - kot že napisano: odločitev je seveda tvoja, sama pa zase vem, da neK samca sigurno ne bi/ne bom imela.

Jaz NEK psa ne bi imela že zaradi tega, ker enostavno ne prenesem pogleda na limonce, pomarančke, melonce tam zadaj. Tko simpl.

Naš Tim je bil neK, ker se 9 let nazaj še ful ni govorilo o tem, pa še ob posvojitvi ni bil več rosno mlad. Kasneje sem večkrat pomislila, če bi mu glede njegove agresivnosti do drugih psov K kaj pomagala. Skoraj prepričana sem, da mu v njegovi starosti ne bi, pa vseeno. Nikoli ne bom vedela. Danes bi se sigurno odločila drugače.

Iz mojih rok gredo vsi pasji (in seveda mačji) samci kastrirani predvsem iz razloga zmanjševanja populacije (da ne bi komu hodile pregrešne misli po glavi). Vsi mladiči so zrasli v lepo vzgojene, socializirane in nekonfliktne samce. Sicer ne morem trditi, da je to kakorkoli v povezavi s K, nekaj pa je sigurno tudi na tem.

edina napaka na našem pesjanu je da ni K
ko smo ga posvojili nekako nihče ni o tem razmišljal zdaj je pa en mičken prestar za narkoze ipd.

Ni argumentiranje, se pa nanaša moje vprašanje na kastracijo:

naš novi senior je šel v četrtek na kastracijo. Po pričakovanju je dobil precej veliko podplutbo in hematom (skoraj do prejšnje velikosti jajc). Problem je, ker ga še vedno oteklina zelo boli. Dobil je rimadyl za 3 dni, danes je zadnji dan, revček pa je še vedno zelo bogi; vsake toliko ga nekaj zaboli in prav skoči in steče par metrov. Tudi ponoči je precej nemiren zaradi bolečin.

Ker s pasjimi kastracijami nisem tako suverena, me zanima vaše mnenje: ali bi potreboval močnejše analgetike? Je tak hematom običajen in če je, po koliko časa se absorbira? Po koliko dneh običajno bolečina mine?

Barak je tudi imel ogromen hematom in je trajalo kakih 10 dni, da je izginil, vendar pa bolečine niso bile tako hude. Jaz bi ti svetovala, da mu nabaviš še protibolečinske, vendar pa ne vem kaj.

Tudi Atlas je imel kar nekaj časa velik hematom, ampak jaz sem mu dala tako kot sem dobila za 3 dni protibolečinske, potem pa smo ga malo manj sprehajali in ni občutil več bolečin, hematom pa je ostal.. Tudi pri Rexu (8 let) se spomnim, da je kar malce dlje trajalo, ampak jaz ne vem, če bi mu dajala še protibolečinske... Mogoče malce več počitka ? Vsaj po mojih izkušnjah..