gipsy je napisal/-a:O živjo tudi na forumu (btw to je gospa, ki pokliče policijo,

če nekdo zabriše mucka iz avta). Muc je zelo prisrčen, ampak malo bo treba delati na njegovi komunikaciji, ki prevečkrat poteka prek zobovja. Iz malega raste veliko, pa je bolje, da ga naša Pika (ena od mojih muc) čim prej vzame v prevzgojo. Mi bomo z njim čim bolj nežni in umirjeni, da se mali pomiri. Zdi se mi namreč, da ima za sabo kar težko izkušnjo. Ima sledove manjše poškodbe na nogici, po hrbtu je malo postrižen. Moj scenarij je, da je bil za igračo ne ravno dobro vzgojenim otrokom (ali pa pootročenim ozir. motenim odraslim) in se je moral veliko boriti in upirati neprestanemu nadlegovanju. Potem pa so se ga naveličali in ga preprosto odvrgli. Miru, ki ga malčki nujno potrebujejo, je imel očitno bolj malo, ampak zdaj bo mali kraljevič, ki bo deležen vse naše ljubezni.

Prijazen pozdrav tudi vam in vsem drugim na forumu

Z vsem napisanim, Gipsy, se strinjam. Sledi poškodbe sem opazila in so mi izgledale kot že zaraščena brazgotina, glede katere pa ni kazal znakov, da bi ga tam nogica bolela ali kakorkoli ovirala. Čemu ima delček dlak na hrbtu postriženih (z “lepim” ravnim rezom) se lahko samo sprašujemo. Glede na njegovo obnašanje sem (nekje “zadaj”) tudi sama posumila na podoben scenarij kot vi. Ob skoraj vsakem približevanju rok je namreč roke prepoznal kot nekaj, kar je treba “ugrizniti”, nežno sicer (kolikor je z njegovimi drobnimi in kot šivankica ostrimi zobki to mogoče

), po možnosti pa še oreng zbrcati

, resda pa samo z blazinicami

(v celem tednu ni niti enkrat uporabil krempeljčkov!) Ob dotikih in prijemih smo skušali njegovo “zobno komunikacijo” čimbolj mirno preprečiti (tako da je imel čim manj priložnosti z zobki roko uloviti

) in mu pokazati, da so roke narejene za dotikanje in božanje ter niso taka igrača kot predstavljajo njemu. Peti dan, v najinem zadnjem jutranjem crkljanju, nama je že celo uspelo se umiriti v naročju in prepustiti rokam, da crkljajo

Upam, da mu bo Pika čimprej dopovedala, da je njegova nežnejša plat (ki jo zna pokazati) absolutno bolj privlačna.
Ker ga, kljub srce parajoči želji (pred nekaj več kot letom dni smo se namreč morali posloviti od naše 15 letne mace, mali pa mi je v teh petih dneh že hudo prirasel k srcu

), zaradi hude alergije enostavno ne morem in ne smem obdržati, sem imela včeraj vsaj tri mokre hollywood-ske epizode (škoda, da se ne morem več kvalificirati za štipendistko Palome

). Danes se je ponovila samo ena, pa še ta od sreče, saj ne dvomim, tako kot ste rekla Gipsy, da bo mali postal kraljevič Čuki in bo deležen vse vaše ljubezni. Ko ga bosta našla kavč in roka, ki ga bosta vredna, pa bo (smem reči naše?) poslanstvo izpolnjeno.