Se strinjam z vsem zgoraj napisanim in ja, mogoče smo te napadle (pardon), ampak to izključno zaradi tega, ker je za nekatere na prvem mestu maček, za nekatere so pa oni sami - kar potem pomeni, da je maček del pohištva/nadloga/modni dodatek itd. itd, vse drugega kot živo bitje, za katerega smo odgovorni mi, posvojitelji (/lastniki/služabniki ...). Hkrati to tudi pomeni, da taki ljudje podpišejo pogodbo na isti način, kot vsi preberemo 20 strani pogojev, preden kliknemo ok za kakšen program na računalniku, recimo: 'Ja, ja, ja, ok, bla bla.' In itak mislijo, da je to to, da jih ne bo nihče preverjal, da je maček zdaj itak njihov in lahko z njim počnejo, kot se jim zahoče. Spustijo ga ven, maček začne silit ven, ker je tam bolj zanimivo kot v hiši, popustijo mu, ker tečnari, in slej ko prej ga 'nekdo ukrade' - pa ja, ker mačkov ni nikjer dovolj, zato vsi po vrsti kradejo 'navadne domače mačke'.
Rečt hočem, da je blo naše sklepanje mogoče skoz ene oči rahlo paranoično, skoz naše (čeprav sama osebno nimam začasnikov, ker jih žal nimam kje imet, ampak forum in dogajanje pa spremljam že precej časa) pa logično in predvsem v korist živali.
Dodala bi samo še to, da če imaš ti voljo mačka večkrat vodit ven, ne vidim razloga, da ga ne bi - vedno na povodcu, seveda. Mi imamo precej razgibano življenje - včasih gremo k fantovima staršema, včasih k babici, včasih na ograjen vrt, kot sem že rekla, in ja, Lali parkrat na teden zasitnari, da bi šla ven in ko prideš domov, moraš pazit, da ne uideta ven na stopnišče (živimo v stanovanjski hiši), ampak to je pa to. Ko Lali sitnari, jo zamotim, če pač takrat ne moremo it ven. Včasih ji rečem, da je sitna in naj neha. Včasih jo preprosto ignoriram. Saj tud otroku ne odrečemo vsega, za kar vemo, da ne bo mogel imet ves čas oz. vsak dan. Ok, otrok sčasoma razume, kaj mu govoriš, ampak tud mačke so brihtne in čeprav mogoče izpadem nora, ko Lali v več stavkih razlagam, zakaj ne moremo it ven, ampak včasih me posluša in neha - če že odločen NE ne zaleže.
