Po epizodi s pozabljenim kufrom, evakuacijo in bombnimi tehniki, po epizodi s pijano budalo in razbito škarpo od dveh zjutraj, po kuhinjski epizodi z zažganimi zrezki, razkuhanimi njoki in uničenimi londonskimi rezinami vam predstavljam novo, frišno, dramatično in srhvzbujajočo epizodo iz življenja sanse in Čopke.

Danes popoldne sva se šli kopat. Tule pri nas teče en tak kilav potok, ki mu domačini rečemo, da je reka. Čez pelje most, na most so montirali zapornice in evo nam poleti kopališče. Voda ima kakih 18 stopinj, zato se kopališču reče Terme.

Torej, greva danes s Čopko na Terme. Čopka ima velik rešpekt pred globoko vodo, zato se načofotava v plitvini, nato pa se greva ven pogret. Čopka se sprehodi do mostu, mati ji sledi z rahlim zamikom (nekaj korakov). Čopka gunca afne na mostu (se drži za zajlo od zapornice in gleda, kako čez zapornico odteka voda) kljub odločnemu protestu matere, ki pospeši korak. Čopka se v naslednjem momentu narobe prestopi in zgrmi z mostu.

OK, na prvi pogled nič takšnega. Voda je tu globoka, starejši otroci z mostu skačejo, otrok ima rokavčke, ne bo ji hudega. A mali šment ni padel v globoko vodo pred zapornico, padla je
ZA zapornico!

Padla je približno 2,5 m globoko pod most, kjer ni globoke vode. Panična sem tekla naokrog do nje in se medtem tolažila, da je očitno še živa in pri zavesti, ker jo slišim, kako me prestrašeno kliče. In jo zagledam: stoji v vodi do pasu, na popolnoma ravni skali, lasje
suhi, potolčena
NIČ. Trikrat sem jo celo pregledala in pretipala, če se ji res še vse drži na pravih mestih, ker nisem mogla verjeti, da bi jo tako dobro odnesla. Malo je popraskana po trebuhu, to je vse. Očitno je pristala na nogah in to na mestu, kjer je bila voda dovolj globoka, da je ublažila padec, in kjer ni bilo ostrih skal. V soboto se grem na Brezje zahvalit, ker tule je imel definitivno nekdo prste vmes, da se je tako dobro izteklo.
"You can't help that. We're all mad here." - The Cheshire Cat from Alice in Wonderland