Daj si duška

je bil tudi 10x bolj zahteven kot Gucci.

No ja, mogoče do tujih psov res, je imel pa vsaj mačke in domače pse rad. Gucci jih nima, tako prav zares jih ne mara in ni ravno najlažje shajat, če imaš doma v stanovanju poleg njega še pet psov in devet mačk... Ampak ok, mi bomo že, bi bilo pa res fajn, da bi v kratkem dobil nov dom.

Čez 1 teden bo že 1 leto odkar sem izgubila najboljšega prijatelja, mojega psa Nika. Danes sem imela najhujšo nočno moro ever in se zbudila vsa v solzah. Bilo je nekako tako, da Nik ni umrl, ampak je bil pogrešan. Naredila sem celo akcijo iskanja, a smo po enem mesecu kar obupali in kupili Asto. 1 leto kasneje, se Nik najde in jaz za to nisem vedela. Vedela je mama in ker ni hotela imeti 2 psov, je Nika kar nekomu dala. Jaz sem se drla, prosila, jokala, jo pošiljala nekam, jo zmerjala, celo tepla od žalosti in jeze, da je to prikrila, da se ga je znebila in da mi noče povedati kje zdaj pes je.
Nato me je fant zbudil. Sicer ok, se zaveš da ni res, da je mama taka, a veš tudi, da bi, če bi bile sanje resnične nekako že našel psa in ga vzel nazaj Tako pa veš, da ga ne bo nikoli več nazaj, da je na drugi strani mavrice.
Grozne sanje, se mi oči še kar solzijo.
Niki, full lupčkov tja gor

Drage mamice, seveda pojma nimamo, kako je vzgajat otroka. In takole bom rekla: meni NIKOLI ne gre na živce otrok. Zelo zelo pogosto pa mi gre na živce starš, ki na otrokovo maltretiranje vse okolice sploh ne reagira. Že omenjeni primer, ko se je cca 4-letnik z vozičkom zaletaval v trgovini v police in mimoidoče recimo. Ja, hudo mi je šlo na živce. Pa ne zato, ker se mi oče ni opravičil. Ne rabim nobenega opravičila, ko mi mulc ZANALAŠČ 2x zaleti nakupovalni voziček v rit. Pričakujem pa, da bo starš tega otroka za roko potegnil k sebi in mu razložil, da se tako ne obnašamo. Ampak ne, očka je telefoniral dalje. Pa točno se je videlo, da je fantek galamil samo zato, ker mu je bilo hudo dolgčas, ker ga je super spedenani japijevski očka imel za modni dodatek in se sploh ni zmenil zanj.

Vzgajati otroke res ni tako enostavno.

Res jih ni. Enaka vzgoja istega starša pri dveh različnih otrocih ima lahko povsem različne učinke in rezultate. Ampak dejstvo pa je, da jih je treba vzgajat. Sem bolj liberalne sorte in sem zagotovo taka tudi pri vzgoji. Ampak samo znotraj nekih okvirov in mej.
Mi ni všeč, če mi pod noge prileti nevzgojen in spuščen pes in mi ni všeč, če mi pod noge prileti nevzgojen otrok z vozičkom ali brez. Se zgodi, da prileti, jasno da, ampak prav nič ni narobe, če se zna otrok opravičit in ima starša, ki mu razloži, da ni vsak prostor namenjen divjanju. Če se vame zaleti otrok na otroškem igrišču, potem je to nekaj drugega, v nakupovalnem centru pa nisem navdušena nad otroci, ki recimo "pospravljajo" po policah, se zaletavajo z vozički ali se podijo po trgovini.
So otroci s katerimi gre to lažje, so taki, s katerimi gre to težje - naloga staršev je, da se s tem ukvarjajo. Otroke imajo oni in ne okolica, povsem enako kot recimo pse.
Je prav, da se lahko otroci odločajo, je prav, da norijo, je pa tudi prav, da se naučijo lepega vedenja. Vse njihovi starosti primerno, jasno.

juhu! nocoj 31°C zvečer ... in 31°C zjutraj. zbudila sem se, kot bi me povozil tank, koleno (s katerim očitno ni nič narobe) me boli vsak dan še malo bolj.

ampak! me pa doma čakajo maline, borovnice in jagode, iz katerih bo baje v kratkem nastala marmelada
pa čakajo me štirje kičasti mucki, ki bi jih najraje cele dneve objemala in čohala (ne, v službo jih ne morem nest ... )

ma, prav lep dan je, ane?

aja, otroci? ma, po moje je res točno to, da če jih starši vsaj poskusijo obvladovat, smo tudi tisti, ki otrok nimamo, povsem tolerantni. ampak da se pa mularija podi po celem nakupovalnem centru, se zaletava sem in tja, uničuje, teče po tekočih stopnicah v nasprotno smer in pri tem blokira pot vsem ostalim, starši pa medtem poudarjeno gledajo stran (kot tisti, ki poudarjeno ne opazijo kakca svojega kužita), je pa meni nesprejemljivo

Spala sem sicer spet za en drek, ampak dan se je prav fajn začel: zjutri po dolgem čakanju končno dobila odločbo od zemljiške knjige pa pred 10 minutami so mi Kindla dostavili (pa sem ga naročila v nedeljo zvečer!!) pa tudi mene čakajo 3 kičasti mački za objemat in lupčkat pa še en fajn obisk pričakujemo zvečer.

Jaz sem se danes zbudila olesenela v hrbtnem delu, kolenski je bil že v žolca stanju, ker mi je ob desnem kolenu ležalo eno oranžno truplo, trdno s kremplji pribito ob nogo. Pol sem vprašala šefa, če raje vidi, da jutri pokurim višek ur, ali pa da bolniško vzamem in me ni, dokler si križ ne pocajtam.

Skratka, jutri sem doma

sam tolko o otrocih, vzgoji in živalih (ker je to vseeno živalski forum):
sem bila par let nazaj v živalskem vrtu. pri volkovih je bila ena družina s par otroci (tam poomoje 5-8 let). otroci so metali kamenčke v živali, starši so pa "gledali strran". ko sem okregala otroke, da ni prav, da v živali mečejo kamenčke, so me starši grdo pogledali češ kdo pa si ti.

Evo še ena se javljam ki trenutno dela v vrtcu. 100 ljudi 100 čudi drugega ne morem rečt. imamo primere od tega da so starši otroku prepovedali spat v vrtcu da se ga zvečer lahko prej znebijo, do tega da ko mi foter pripelje otroka gre otrok normalno k nam v sobo, ko pa ga pripelje mama je pa poslavljanje pa jokanje vsaj pol ure in ženska čist nč ne pomaga ker skor sama joka do otroka, ki poščije drugega otroka če nima prostega wcja, res name it we have it
Res se takole pozna, kakšno ogledalo staršev so otroci po dveh dneh je bilo meni jasno kateri otroci so iz enostarševskih družin, družin, ki niso čist pošlihtane in tistih ta "normalnih"(na žalost je otrok iz takih družin vedno manj)

Čaki malo. Kaj majo pa enostarševske družine tukaj veze? Število staršev pa z vzgojo nima kakšne hude zveze.

So opazne razlike veš, pa ne da je s temi otroci kaj narobe, kakšni so čist super imamo punčko, ki ima samo očija pa je čist "možača" pa take grobe igrice se igra ipd. Mamo pa tudi fatičkote, ki so taki punčkasti pa imamo potem frizerske salone pa cele dneve bio radi v naročjih bli. Neznam čist takega primera ko treba dat ker je pač nekak neopisljivo, ampak vidiš da ma otrok samo enega starša (pa to ni v slabem smislu!)

Meni je pa ful hecno to, ko potem ko si enkrat ven iz SŠ, vidiš kako so kakšni iz popolnih dvostarševskih družin totalno zafurani, v primerjavi s kakšnimi iz enostarševskih ali pa takih, kjer ni bilo vse tip top.

Kakšna možača pa kar naj bo v vrtcu, kam bi pa prišli, če bi se vse mule samo šminkale skoz. (Jaz osebno sem imela s sosedi take igralne navade, da smo en dan punce fuzbal igrale pa se z vojački igrale, drug dan se so pa fantje z nami barbike šli, ... )

ammmmm.....bi malo komentirala tole o takih in drugačnih otrocih in takih in drugačnih familijah, pa sem ob branju zadnjih postov postala kar malo razburjena in ne morem napisat tko, da bi se res za stoposto vedelo, kaj točno sem hotela povedat. Nekako tko me tole stresa zdajle, kot, če ujamem kakšnega župnika, da stresa v pridigi svojim ovčkam modre misli o vzgoji in življenju v družini. Ja alooooo, kako si pa ti upaš ljudem pamet solit na to temo? Ko imaš enkrat svoje froce in svojo familijo, ko enkrat samostojno furaš lajf, ti zna šele postati jasno, da ni vse v vzgoji in da trud iz takih ali drugačnih vzrokov ne obrodi vedno želenega sadu.

all

oazica kam pa mene med tele župniške šteješ?
sam prašam, da vem

Eh, dejstvo je, da bi vsi imeli otroke, ki so popolni na vseh področjih. Ampak v realnosti pa pač izbiraš bitke, ki so bolj pomembne in za katere imaš vsaj malo upanja, da zmagaš.
Jaz, na primer, ZAHTEVAM, da je mali prijazen in nežen do živali. Tukaj ni debate. Ampak zato pa kdaj tudi pogledam stran za kaj drugega, kar mi sicer ni čisto všeč. Če ne bi, bi pač lahko vse ure, ko sva z malim skupaj, preživela tako, da bi težila.

Je pa res, da vedno pazim, da njegove neumnosti niso moteče za okolico in tudi meni gre hudo na živce vsak otrok ali pes, ki je moteč, pa se skrbniki delajo, da tega niso opazili.

Je pa res, da vedno pazim, da njegove neumnosti niso moteče za okolico in tudi meni gre hudo na živce vsak otrok ali pes, ki je moteč, pa se skrbniki delajo, da tega niso opazili.

Sej to je to, če mene vprašaš. Če poskrbiš, da tvoj otrok (ali živali, ali...) ni moteč za okolico - a je možno kakorkoli se obregnit ob vzgojo sploh? Al pa pomislit, da je neuspešna?

:O Čaki malo. Kaj majo pa enostarševske družine tukaj veze? Število staršev pa z vzgojo nima kakšne hude zveze.

Se strinjam! Sama osebno predstavljam takšno družino in dvema otrokoma (najstnikoma). Ko smo postali enostarševska družina, sat bila otroka še v vrtcu in začetek O.Š. In hvala Bogu, da sem ostala sama šef v familiji, ker bi drugače tamala dva bolj švoh gor zrasla, saj ni nobene vzgoje, če ti en starš ves čas daje potuho otroku, ko ga drug starš hoče vzgajat!
Tako da.... ni število staršev v družini pomembno, čeprav se pa strinjam z marsikaterim stavkom Vesne Godina... Fajn pa je, če je oče tisti, ki zna v skrajni sili udariti po mizi in narediti red.

all

oazica kam pa mene med tele župniške šteješ?
sam prašam, da vem

ej, župnike v dobesednem pomenu besede sem imela v mislih. Take, ki (domnevno) nimajo svojih partnerjev in otrok in torej ne družine (tista "ovčja" družina v tem kontekstu ne šteje spljoh). Kako že gre tista o čevljih in kopitarju?

samo pravim kakšne izkušnje imam, je pa tudi res da so otroci iz enostaršševskih družin ena tako srčna bitja da ne moreš da vrjameš.
imam v skupini dva primera kjer vsakdan tkole delam da so ta dva otroka mamam dali pa bi mel pri foterčkih velik bolj fajn življenje, tko ima eden take vedenjske motnje da te jokat prime po drugi strani je pa najbolj nežno bitje na svetu ko pride pa se ti okol vratu obesi pa te lupčkat začne, se jima pa obema vidi da izhajata iz enostarševskih družin. mam pa tudi čisto nasprotje je otrok tudi iz enostarševske družine pa je bp, vse naredi kar mu rečeš pa ga prosiš pospravljala bi skos če ji nebi človek skorej prepovedat mogu, igra se super nikol nič ne teži pa se ob tla meče ipd. res zlat otrok pa tudi opaziš da ima samo enega starša. Res srečaš vse. zdaj ste vse zastople kot da pravim da je kaj narobe z otroci iz enostarševskih družin, pa tudi približno nisem tega mislila