Torej, da odgovorim na vprašanje. Nekako sva prišla ravno pravi čas, da sva videla, kako ji je čez zadnje tačke in repek peljal avto in je nato pobegnila. Šel sem pogledat za njo, da bi ugotovil če je poškodovana. Ko sem jo našel, se je ubožica vsa prestrašena stiskala v grmu. Stara je približno 3 mesece, torej še premajhna, da bi sama vandrala po svetu. Odpeljala sva jo v klubske prostore, kjer je dobila hrano, mehko posteljico, stranišče in veliko ljubezni, naslednji dan pa jo je pregledala veterinarka, ki je na srečo ugotovila, da ni resneje poškodovana. Večino prvega dneva in noči je prespala v mojem in Anjinem naročju , naslednji dan pa je že počela vse stvari, ki jih male razigrane muce počnejo. Poskrbela sva, da je bila sama samo toliko, da sva lahko šla domov na kosilo.
Na žalost sva oba še študenta in živima pri starših, ki so strogo proti hišnim ljubljenčkom (jaz jih ne razumem), zato je tudi nisma mogla obdržati

. Poskušala sva poiskati nove lastnike, vendar se je to izkazalo za skoraj nemogočo nalogo

. V zavetišče je nisva hotela oddati, ker živalice ki ne dobijo lastnika po enem mesecu... verjetno vsi vemo, kaj se z njimi zgodi

. Mačja hiša pa se nama je zdela pravi naslov.
Moram priznati, da je bilo potočenih kar nekaj solzic, ko se je bilo treba posloviti, saj sva muco v teh treh dneh zelo vzljubila

. Čeprav sem zadnje dni ,zaradi skrbi za malo Srečko, zelo malo spal, bi vse še enkrat ponovil. Navsezadnje nama je uspelo rešiti ljubko majhno bitjece, ki bo še dolgo časa nekomu prinašala vsaj toliko veselja in sreče kot ga je nama

.
Gašper