Duško, ena mora na noč, ajd, ampak dve?!? Ta prva me je zbudila ob ene treh; sem sanjala, da sem s Tobyjem zamudila uro, ko naj bi ga na operacijo pripeljala. In sem klicala, da zamujam (tam bi morala biti 20 do 7h zvečer - v resnici sicer ob 8h zjutraj), pa nihče ni vedel, da je sploh naročen in dr. Miklavžina itak sploh ni bilo v službi... Potem sem se v paniki zbudila.
No, ko sem končno zaspala nazaj, so mi pa vzgojiteljice v vrcu (ki je bil sicer v zgornjem nadstropju nakupovalnega centra) otroka izgubile, česar niso opazile, dokler ga nisem prišla iskat - in potem se jim "ni dalo" it z mano otroka iskat. Pa so v real life super punce.

In potem sem letala po nekih jamah in štalah mimo enih krav in pujsov in po nekih neznanih poljih in travnikih... Sem se čisto tresla, ko sem se ob 6h končno zbudila.
In zdaj sem bolj zmatrana, kot sem bila, preden sem šla spat. A je res treba?!?