udomačen tiger
Prispevkov: 3368
Pridružen: To nov 02, 2010 6:57 pm
Kraj: Ljubljana
To jun 14, 2011 4:04 pm
Medvedek SREČKO
Tole smo spisali po (moje osebno mnenje!!) butastih člankih kako Logarjevi trpijo in so želeli najboljše za medvedka. Pozanimali smo se pri pristojnih za tale "problem" in spisali, kar menimo o vsem (dobili seveda pozitivne in negativne kritike):
Spoštovani!
Oglašamo se iz Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, ker smo tudi mi na svoj elektronski naslov prejeli "srce parajoči" apel Matevža Logarja za pomoč medvedku Srečku, ki so ga pristojni organi odvzeli z njihove domačije in odpeljali v Azil za prostoživeče živali Muta, kjer je skrb zanj na čelu svojega osebja prevzel dr. Zlatko Golob. Njegov odgovor na obtožbe g. Logarja prilagamo našemu pismu, kajti prosili smo ga za komentar trditev v pozivu na akcijo za "rešitev" medvedka Srečka.
Ko se je zgodba o medvedku pojavila v javnosti, je Logarjeva zvezda zasijala v vseh medijih. Pri tem so vsi skupaj kar pozabili na prvi opozorilni znak, ko je g. Logar fizično obračunal z inšpektorjem, ki je prišel na ogled in je poskušal ukrepati tako, kot za take živali določa zakonodaja. V javnosti je bilo celo slišati komentarje, ki so izražali naklonjenost temu barbarskemu dejanju, češ, dobro mu je podkuril...
Pustimo ob strani ugibanja, kako se je Srečko v resnici znašel pri Logarjevih. Njihova zgodba je presenetljiva, ampak dokazati nasprotno bi bil zagotovo dolgotrajen postopek z negotovim izidom. Vsekakor pa so Logarjevi hitro zaslutili odlično priložnost za sončenje v medijski slavi, ki prinaša tudi ekonomsko korist, kar so tudi ob podpori sprva naklonjenih medijev s pridom izkoriščali. Njihova domačija je postala za cenene zabave željne ljudi priljubljena turistična točka, kaj pa je ob tem preživljal medvedji mladič, pa je sprva skrbelo le peščico ljudi, ki so pomislili tudi na njegovo dobrobit, glede na to, kateri živalski vrsti pripada. V Poljansko dolino so se ljudje na ogled medvedka vozili celo v organiziranih skupinah, Srečko od jutra do mraka ni imel miru. Po njem so se stegovale roke, vanj bliskale fotografske bliskavice, okoli njega hrušč in trušč, hranili so ga z neprimernimi posladki, počitek pa ob velikem obisku sploh ni bil mogoč.
O vsem tem se je na lastne oči prepričala tudi članica našega društva, ki si je šla kot obiskovalka k Logarjevim ogledat situacijo. Njena izjava je shranjena v arhivu našega društva, identitete pa ne bomo razkrili, ker se z ozirom na nasilniško obnašanje g. Logarja do inšpektorja v nasprotnem primeru ne bi počutila varne. Zgrožena je že isti večer poročala o popolnoma neprimernem in na trenutke krutim ravnanjem g. Logarja z mladičem, ko je le-ta želel počivati, ampak mu tega zaradi obiskovalcev niso privoščili. Budil ga je in razkazoval kot v cirkusu, mu v gobček tlačil rolado in ob vsem tem postavljanju pred obiskovalci dajal posmehljive in brezčutne izjave. Ljudje so medvedka nadlegovali brez prestanka na vse mogoče načine in ob tem v žepe Logarjevih tlačili denar. Res žalostno, da je zavest ljudi, ki so romali tja, na tako nizki ravni, da niso pomislili, kaj to pomeni za Srečka, mladička, ki potrebuje svoj mir za normalen razvoj. V azil je pa je prišel kljub hvalisanju Logarjevih, kako plemenito so skrbeli zanj, v žalostnem stanju, kar je razvidno tudi iz poročila dr. Goloba.
G. Logar navaja, da je Srečko bival skupaj z domačim psom, pri tem pa pozabil omeniti, da je le-ta nečipiran, ni bil cepljen, niti ni bil tretiran proti notranjim zajedalcem. Človek, ki niti z domačo živaljo ne zna ravnati v skladu z veljavno zakonodajo, sedaj kliče na pomoč vse, ki se jih domisli, naj mu pomagajo glede divje zveri! Ali je kdo pomislil, da bo Srečko iz ljubkega medvedka kar hitro zrasel v velikega medveda in kako se mu bo takrat godilo? Ena izmed verjetnih možnosti je tudi ta, da bi služil kot vaba za goste ob brunarici Logarjevih ob smučišču, seveda nastanjen v popolnoma neustreznem življenjskem okolju - odločno premajhni kletki. Doletela bi ga enaka usoda kot druge medvede v Sloveniji, ki so nastanjeni v ujetništvu pri zasebnikih. Desetletja dolgo so prisiljeni v životarjenje in ob tem človek pomisli, da bi bila humana evtanazija zanje veliko bolj milostna usoda kot pa tako življenje. Le kaj v ljudeh vzbuja tovrstne nagibe, da povzročajo živalim toliko trpljenja, nam je uganka.
Prepričani smo, pa tudi zahtevamo, da bo za Srečka, ki je postal slaven na tak žalosten način, ustrezno poskrbljeno in da bo nameščen v okolje, kjer bo lahko vsaj kolikortoliko srečen užival medvedu primerno življenje, če so ga že Logarjevi doživljenjsko oropali možnosti, da bi se svobodno gibal po širjavah naravnega okolja, kot je za njegovo vrsto primerno.
Srečku želimo, da bi končno lahko v miru odraščal v zdravega in zadovoljnega medveda, apeliramo pa na ljudi, naj ne nasedajo cenenim trikom, kako potegniti iz trpljenja živali čim večjo ekonomsko korist, pa še medjsko pozornost za povrh. Saj v tem primeru je šlo predvsem za to, kajne?
(Tole je cel članek, ostalo je na http://24ur.com/novice/slovenija/razkaz ... rkusu.html, če koga zanima)
Spoštovani!
Oglašamo se iz Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, ker smo tudi mi na svoj elektronski naslov prejeli "srce parajoči" apel Matevža Logarja za pomoč medvedku Srečku, ki so ga pristojni organi odvzeli z njihove domačije in odpeljali v Azil za prostoživeče živali Muta, kjer je skrb zanj na čelu svojega osebja prevzel dr. Zlatko Golob. Njegov odgovor na obtožbe g. Logarja prilagamo našemu pismu, kajti prosili smo ga za komentar trditev v pozivu na akcijo za "rešitev" medvedka Srečka.
Ko se je zgodba o medvedku pojavila v javnosti, je Logarjeva zvezda zasijala v vseh medijih. Pri tem so vsi skupaj kar pozabili na prvi opozorilni znak, ko je g. Logar fizično obračunal z inšpektorjem, ki je prišel na ogled in je poskušal ukrepati tako, kot za take živali določa zakonodaja. V javnosti je bilo celo slišati komentarje, ki so izražali naklonjenost temu barbarskemu dejanju, češ, dobro mu je podkuril...
Pustimo ob strani ugibanja, kako se je Srečko v resnici znašel pri Logarjevih. Njihova zgodba je presenetljiva, ampak dokazati nasprotno bi bil zagotovo dolgotrajen postopek z negotovim izidom. Vsekakor pa so Logarjevi hitro zaslutili odlično priložnost za sončenje v medijski slavi, ki prinaša tudi ekonomsko korist, kar so tudi ob podpori sprva naklonjenih medijev s pridom izkoriščali. Njihova domačija je postala za cenene zabave željne ljudi priljubljena turistična točka, kaj pa je ob tem preživljal medvedji mladič, pa je sprva skrbelo le peščico ljudi, ki so pomislili tudi na njegovo dobrobit, glede na to, kateri živalski vrsti pripada. V Poljansko dolino so se ljudje na ogled medvedka vozili celo v organiziranih skupinah, Srečko od jutra do mraka ni imel miru. Po njem so se stegovale roke, vanj bliskale fotografske bliskavice, okoli njega hrušč in trušč, hranili so ga z neprimernimi posladki, počitek pa ob velikem obisku sploh ni bil mogoč.
O vsem tem se je na lastne oči prepričala tudi članica našega društva, ki si je šla kot obiskovalka k Logarjevim ogledat situacijo. Njena izjava je shranjena v arhivu našega društva, identitete pa ne bomo razkrili, ker se z ozirom na nasilniško obnašanje g. Logarja do inšpektorja v nasprotnem primeru ne bi počutila varne. Zgrožena je že isti večer poročala o popolnoma neprimernem in na trenutke krutim ravnanjem g. Logarja z mladičem, ko je le-ta želel počivati, ampak mu tega zaradi obiskovalcev niso privoščili. Budil ga je in razkazoval kot v cirkusu, mu v gobček tlačil rolado in ob vsem tem postavljanju pred obiskovalci dajal posmehljive in brezčutne izjave. Ljudje so medvedka nadlegovali brez prestanka na vse mogoče načine in ob tem v žepe Logarjevih tlačili denar. Res žalostno, da je zavest ljudi, ki so romali tja, na tako nizki ravni, da niso pomislili, kaj to pomeni za Srečka, mladička, ki potrebuje svoj mir za normalen razvoj. V azil je pa je prišel kljub hvalisanju Logarjevih, kako plemenito so skrbeli zanj, v žalostnem stanju, kar je razvidno tudi iz poročila dr. Goloba.
G. Logar navaja, da je Srečko bival skupaj z domačim psom, pri tem pa pozabil omeniti, da je le-ta nečipiran, ni bil cepljen, niti ni bil tretiran proti notranjim zajedalcem. Človek, ki niti z domačo živaljo ne zna ravnati v skladu z veljavno zakonodajo, sedaj kliče na pomoč vse, ki se jih domisli, naj mu pomagajo glede divje zveri! Ali je kdo pomislil, da bo Srečko iz ljubkega medvedka kar hitro zrasel v velikega medveda in kako se mu bo takrat godilo? Ena izmed verjetnih možnosti je tudi ta, da bi služil kot vaba za goste ob brunarici Logarjevih ob smučišču, seveda nastanjen v popolnoma neustreznem življenjskem okolju - odločno premajhni kletki. Doletela bi ga enaka usoda kot druge medvede v Sloveniji, ki so nastanjeni v ujetništvu pri zasebnikih. Desetletja dolgo so prisiljeni v životarjenje in ob tem človek pomisli, da bi bila humana evtanazija zanje veliko bolj milostna usoda kot pa tako življenje. Le kaj v ljudeh vzbuja tovrstne nagibe, da povzročajo živalim toliko trpljenja, nam je uganka.
Prepričani smo, pa tudi zahtevamo, da bo za Srečka, ki je postal slaven na tak žalosten način, ustrezno poskrbljeno in da bo nameščen v okolje, kjer bo lahko vsaj kolikortoliko srečen užival medvedu primerno življenje, če so ga že Logarjevi doživljenjsko oropali možnosti, da bi se svobodno gibal po širjavah naravnega okolja, kot je za njegovo vrsto primerno.
Srečku želimo, da bi končno lahko v miru odraščal v zdravega in zadovoljnega medveda, apeliramo pa na ljudi, naj ne nasedajo cenenim trikom, kako potegniti iz trpljenja živali čim večjo ekonomsko korist, pa še medjsko pozornost za povrh. Saj v tem primeru je šlo predvsem za to, kajne?
(Tole je cel članek, ostalo je na http://24ur.com/novice/slovenija/razkaz ... rkusu.html, če koga zanima)
To err is human, but to get even? THAT is divine.
Vesela za ta prispevek, prav res! 
):
)
