Trije na cesti

Jaz sem svojo lekcijo dobila, a mora res vak narediti isto napako, da dojame, da morajo nekateri mladiči ostati tam, kjer so (porezani, seveda)?

Ja, žal se bojim, da ja. Je res, da varnega okolja danes že skoraj ni več in žal je tudi res, da nam je vsem še posebej težko gledat mladiče v takem okolju. Smernice kako s prostoživečimi mačkami so, izkušnje in praksa tudi, verjamem pa da je to lažje reči kot pa upoštevat, ko se srečas s konkretnimi mačkicami, ki jih moraš vrnit v konkretno okolje, ki je kakršno je.
Bi bilo fino, če bi se lahko učili od tistih, ki so napake naredili sami, še bolj fino pa če takih mladičev sploh ne bi bilo...

Vem, da je težko, zato pa je nujna čustvena distanca, da se ti ne zmeša v tem poslu.

V soboto sem sredi ceste pobrala najprijaznejšo tigrico na svetu in jo odpeljala v gotovo smrt. Imela je vse znake FIVa (na kar je bila tudi pozitivna), tumor na strani in ker je hodila po sredi ceste tudi sicer očitno ni bila ok. Če bi me vodila čustva, bi mačko namestila (oz. iskala namestitev), jo zdravila in iskala (neuspešno) dom, kjer bi preživela čas do svoje smrti v prijetnejšem okolju. Počutim se kot največja svinja na svetu, ker sem naredila, kar je bilo treba, vem pa, da sem ravnala razumsko in edino prav. Nihče ni rekel, da je to romantičen hobi.

Jaz vedno pravim, da je živalovarstvo posel, ki zahteva največ racionalnosti. Zase vem, da je pri nekaterih rečeh nisem sposobna met, zato se tja ne petljam in pustim, da stvari porihtajo tisti, ki to zmorejo. In res spoštujem vse, ki zmorete/zmorejo.

Tele trije še niso ravno izgubljen primer, je pa veliko možnosti, da se ne bodo nikoli socializirali.
Mislim, da bo najbolje, da se počaka še nekaj časa (ne dolgo) In če ne bodo čisto nič napredovali, spusti nazaj v njihovo okolje.
Niso najhujši primer (smo uspešno socializirali že bolj divje), se je pa zgodilo, da je bila socializacija popolnoma neuspešna pri bolj prijaznih, kot so tele.

Drugače pa ja, mateja, imaš popolnoma prav, le da recimo jaz osebno ne zmorem čustvenega distanciranja, kar se mačk tiče. Se odločam na način, kot ga opisuješ, vendar v resnici trpim večino časa.
Sej mi bo mogoče čez ene 20 let kaj lažje.

Se mi zdi, da je največji problem, ker ne moreš zares vedet s katero se bo dalo in s katero ne. Najbrž ni vse odvisno samo od mačke, ampak tudi od človeka, ki to počne. Enemu bi mogoče uspelo, drugemu ne...
Nobody said life is fair...

Za tele male tudi velja, da je najbolje, da gredo nazaj na staro lokacijo (če bodo vrnjeni seveda), ali jim lahko lokacijo zamenjamo?

Eh no, po vsem tem pa ni hudič, da ne bojo vračani, no!

Malo časa, pa veliko pozitivne energije, pa dobrih misli, pa ni vrag, da ne rata, no!

Vis, jih še ne vračamo, čak mal, no.

Se mi zdi, da je največji problem, ker ne moreš zares vedet s katero se bo dalo in s katero ne. Najbrž ni vse odvisno samo od mačke, ampak tudi od človeka, ki to počne. Enemu bi mogoče uspelo, drugemu ne...
Nobody said life is fair...

Sem prepričana, da je uspeh 90% boljši, če je en sam nesocializiran maček pri človeku, ki se z njim ukvarja. Ker si je potrebno vzeti čas samo zanj in ker se je maček prisiljen navezati na človeka, ker nima drugih mačk.

Po drugi strani nekateri mački potrebujejo zelo dolgo časa. Punčka npr. zdaj pride vsak večer k možu v naročje, če je pa že zasedeno, čaka zraven, da se izprazni. Se pusti božati, če se počuti varno (da ni okoli preveč psov, da ni hrupa, hitrega premikanja) in pri tem zadovoljno cmoka.

Aretha tudi še vedno napreduje.

Po drugi strani naši Vis in Nox, ki sta z nami že 4 leta, nočeta v naročje, se redko božata in sta radi bolj odmaknjeni. Kar pa nas ne moti, ker samo Cuc zahteva zase vsak dan vsaj 2 uri intenzivnega ukvarjanja (zdajle spi na tipkovnici, hvalabogu) in je prav naporen.

Vem, da nič ne pomaga, ampak problem je v ljudeh, ki hočemo mačka kot izdelek za zadovoljevanje naših potreb, kar pa maček ni in ne bo, razen redkih.

Se strinjam, le da mislim, da tisti omenjeni "človeški problem" ni omejen le na mačke...

Se strinjam, le da mislim, da tisti omenjeni "človeški problem" ni omejen le na mačke...

Itak, da ne, ampak zdaj nas zanimajo pač mački.

Veliko večje možnosi za uspeh bi tile trije imeli, če jih čimprej ločimo.
Če vzame recimo vis enega v manjši prostor, pa sama lahko obdržim enega, za enega bi rabili še nekoga.
Tko pa čepijo en zraven drugega, no bolj en na drugem in si dajejo potuho.

Veliko večje možnosi za uspeh bi tile trije imeli, če jih čimprej ločimo.
Če vzame recimo vis enega v manjši prostor, pa sama lahko obdržim enega, za enega bi rabili še nekoga.
Tko pa čepijo en zraven drugega, no bolj en na drugem in si dajejo potuho.

Enega bi pa lahko jaz poskušala omehčat.

Ja, itak, kar pošlji mi enega čimprej.

Hvala, Trixi, mislim, da bi bil Darcy tapravi zate.

Trixi dobi siamca, ki je najbolj gajsten, ne dvomim, da bo TT pomagala. Midve z vis si razdeliva punčki. Kul.

Ampak pri teh mora biti prostor na začetku resnično omejen, recimo ena komot kletka, če ju nimata, jih imam jaz.
Če se jih spusti takoj v prostor, smo zgubili.

Jaz bi kletko iz blaga, plis!

Zasedena.