Predlog dopolnitev Zakona o varstvu in proti mučenju živali

Priznam, da se malce zlobno smehljam, odkar sem prebrala predlog za dopolnitev Zakona za zaščito živali. Poleg ureditve ravnanja s prostoživečkami (takojšnja vrnitev v okolje, označitev ušesa,..aleluja! ) predvideva čipiranje in s/k vseh mačk, ki niso za vzrejo (njihovi lastniki se morajo tudi registrirati kot vzreditelji in imajo določene obveznosti). Zdaj pa v jok vsi zagovorniki "naj narava stori svoje", ker bi se zmanjšala "ponudba" zapuščenih živali.

res? ne morem verjet!

Saj ni vse tako fajn, kot te odločbe, ampak premik je pa že v pravo smer.

Če koga zanima:
http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1784

Preletela in sem navdušena nad popravki/dodatki. Me pa skrbi, kako bomo dosegli registriranje mačk. Katera občina ima 800 registriranih mačk (morda Ljubljana in konec)?

"Samo hranjenje prostoživečih ali zapuščenih živali ali prostoživečih domačih mačk še ne pomeni oskrbe teh živali. "
Tole bi bil pa zelo uporaben izgovor za nekatere....

Meni pa se s tem stavkom ne zdi nič narobe: občine so vedno argumentirale, da, če hraniš prostoživečke, avtomatično postanejo tvoje. S tem se ta izgovor izloči.

Tako občinarjem kot zavetiščem je to zmeraj izgovor. Če hraniš prostoživečko, je kar naenkrat mačka tvoja in ni več odgovornost občine

Druga plat: nekdo bo imel zunajživečo mačko, jo hranil itd. Ko bodo ugotovili da je breja ima garje itd. bo rekel da jo samo hrani in da ni njegova. ...

To je pa problem prehodnega obdobja. Osebno se mi zdi še vedno manjše zlo, da se kakšno mačko več tretira kot prostoživečo, kot pa da "lastniku" nič ne moreš in pobiraš mladiče po naselju, ko jih odmetava naokrog. Takšnim, ki jim "dol visi" za brejo garjavo mačko, zagotovo "dol visi" tudi za njene mladiče.

Ja...Drugače pa za predlog.

Meni pa se s tem stavkom ne zdi nič narobe: občine so vedno argumentirale, da, če hraniš prostoživečke, avtomatično postanejo tvoje. S tem se ta izgovor izloči.

Meni se tudi zdi to določilo bistven napredek. Do zdaj so imele hraniteljice samo probleme + stroške. Zdaj bodo lahko rekle občini za povrnitev stroškov, ker hranijo občinske mačke (upajmo).

Torej bodo zdaj tudi prostoživečke registrirane (čipirane) ob s/k in vrnjene v okolje kot last občine!

Hura tudi za prijavljanje legel!

Da bi pa uspelo psom dol z verige, pa verjetno še 100 let ne. Kmečki lobi je verjetno premočan.

Meni se sicer zdi, da 60-dnevno bivanje mačk v zavetišču, ne prispeva k reševanu problema, da so zavetišča še vedno prepogosto koncentracijska taborišča za mačke, s temu primerno stopnjo smrtnosti. Še bolj sporno se mi zdi, da zavetišče mora sprejeti na socializacijo mladiče do 4 meseca starosti - pogosto so prostoživeče mačke že pri 8 tednih predivje za napredek v socializaciji. Najbolj problematično pa se mi zdi, da se dopušča selitev kolonije prostoživečk: v praksi 80% ljudi zahteva, da se kolonija prestavi "nekam", razmere pa vedno opisujejo kot neprimerne za vračanje, čeprav temu ni tako.
Mi je pa tale člen zelo všeč:

(7) Imetnik zavetišča mora do 31.3. naslednjega leta sestaviti letno poročilo o svojem delovanju za preteklo leto. Letno poročilo posreduje pristojni občini in omogoči vpogled v letno poročilo zainteresirani javnosti. Iz poročila mora biti zlasti razvidno: prejeta in porabljena javna sredstva, višina in uporaba donacij, statistika sprejetih živali, oddanih oziroma vrnjenih živali novim oziroma starim lastnikom in število evtanazij za posamezno živalsko vrsto.

Ne predstavljam pa si, kako bi predlog v praksi funkcioniral, saj nalaga VURSu nove zadolžitve, pa vsi vemo, da še teh zdaj ne sfolgajo...

To je pa problem prehodnega obdobja. Osebno se mi zdi še vedno manjše zlo, da se kakšno mačko več tretira kot prostoživečo, kot pa da "lastniku" nič ne moreš in pobiraš mladiče po naselju, ko jih odmetava naokrog. Takšnim, ki jim "dol visi" za brejo garjavo mačko, zagotovo "dol visi" tudi za njene mladiče.

Ja, kar naj bojo vse nikogaršnje, bo tudi občine zabolela glava, ko bo plačevala s/k in bo hitro dogovor s kmeti, koliko mačk je lahko pri hiši in kaj je to s/k!

Mi pa ni še čisto jasna definicija javnega mesta. Do zdaj sem jo imela v spominu, da je to kraj, kamor lahko pride kdorkoli, zdaj pa je to kraj, kjer je, ali se pričakuje, da je več ljudi. Koliko?
Če greš po poljski poti, ne pričakuješ, da boš srečal veliko ljudi, torej lahko tam psa spustiš s povodca?

Desno od naše hiše je travnik, ki ga dnevno in v lepem vremenu obišče 2-6 ljudi, večinoma s psom. Torej imaš zelo malo možnosti, da koga srečaš, lahko pa ga tudi vidiš na 200 m. Moj sosed trdi, da je to javna površina in mora biti pes na povodcu. Jaz sem se osebno zmenila z lastnikom tega travnika, da se lahko s psom tam sprehajam, ker je travnik kmetov, torej privaten in zame ni javna površina, če ne drugega je premalo obljuden. Ker posledično je potem vsak neograjen vrt javna površina, ker na nobenem ne piše, da je dostop prepovedan. Javna površina je potemtakem tudi zasebna površina, če se tam zadržuje veliko ljudi?

Po drugi strani je npr. Rožnik javna površina, a po samotnih gozdnih potkah ni verjetnosti, da boš sploh koga srečal-mora biti pes tam na povodcu ali ne?

Še tole-pri nas na selu je hud prekršek stopiti na neograjeno sosedovo dvorišče. Če hočeš do soseda, moraš ostati torej na cesti in vpiti na vse grlo, da te sliši, ker nima zvonca že ob cesti. Ponekod so dovozne poti tudi privatne in tudi tja ne smeš, čeprav ni zagrajeno. Poštarji in komunala kar grejo, dosti si upajo!

Meni se sicer zdi, da 60-dnevno bivanje mačk v zavetišču, ne prispeva k reševanu problema, da so zavetišča še vedno prepogosto koncentracijska taborišča za mačke, s temu primerno stopnjo smrtnosti. Še bolj sporno se mi zdi, da zavetišče mora sprejeti na socializacijo mladiče do 4 meseca starosti - pogosto so prostoživeče mačke že pri 8 tednih predivje za napredek v socializaciji. Najbolj problematično pa se mi zdi, da se dopušča selitev kolonije prostoživečk: v praksi 80% ljudi zahteva, da se kolonija prestavi "nekam", razmere pa vedno opisujejo kot neprimerne za vračanje, čeprav temu ni tako.

Tega še nisem prebrala, se pa strinjam, da zavetišča za mačke sploh niso primerna in bi rabili določilo, da so zavetišča dolžna mačko oskrbeti ter jo nastaniti v varstveno družino, dokler ji ne najdejo novega doma. Vendar je to še verjetno 100 let pred svojim časom.

Kaj pa se res naredi z nesocializiranimi mladiči? S/k pri 8 tednih in takoj vrnitev? Ali bi morali nesocializirane mladiče (v njihovo dobro) raje usmrtiti? Itak zunaj preživi zelo malo mladičev, se mi zdi. Kdo je sploh sposoben presoje?

Divjega mladiča pač vrneš v okolje. Še vedno bolje to, kot da ga zapreš za 2 meseca v boks, kjer dobi hrano na pladnju, nato pa ga rukneš na lokacijo, kjer si mora naenkrat sam poiskati hrano, pa ga mama tega ni uspela naučiti, ker je bil v zavetišču.

Glede množice zapuščenih živali, bi bil pri psih isti problem: če se npr. zgodi čudež in se ketnarje prepove, bo naenkrat na cesti množica nečipiranih psov brez znanega lastnika, ki bodo nato mesece polnili zavetiške skrinje.

(7) Imetnik zavetišča mora do 31.3. naslednjega leta sestaviti letno poročilo o svojem delovanju za preteklo leto. Letno poročilo posreduje pristojni občini in omogoči vpogled v letno poročilo zainteresirani javnosti. Iz poročila mora biti zlasti razvidno: prejeta in porabljena javna sredstva, višina in uporaba donacij, statistika sprejetih živali, oddanih oziroma vrnjenih živali novim oziroma starim lastnikom in število evtanazij za posamezno živalsko vrsto.

Meni je tukaj zelo sporno, komu zavetišče mora poročat o donacijah - razen mogoče donatorjem. To, koliko je kdo prejel donacij, tistega, ki zadevo financira iz strani države, nima kaj bit briga. Ker to mi potem diši na naslednje: tistim, ki so dobri in sposobni, in zato imajo več podpornikov, ki donirajo, bomo potem dali manj, tistim, ki so zanič in jim nihče ne donira, pa več, ker so ubogi reveži.

Mene pa zanima. To, ali je šla moja donacija res za živali, ali za ekstra profit podjetja, se me kar precej tiče. Prav tako to briga tudi državo, ker je tudi donacija dohodek podjetja. V razmerah, ko je prihajalo do takšnih nategov (npr. RK), se mi zdi, da bi morale biti te zadeve transparentne in poenotene za vsa zavetišča. Financiranje zavetišč s strani občin pa naj bi bilo enako (na žival), kot sem razumela Predlog, ne glede na nivo zavetišča.

Ja, strinjam se, imaš pravico vedeti, kam je šla TVOJA donacija, toda za mojo te nima kaj bit briga - in obratno. Strinjam se tudi da, če si posvojitelj na daljavo, boter ali karkoli podobnega, imaš pravico vedeti, kako in kaj. Za svojo donacijo in "svojo" žival. Ne zdi se mi, da je treba vsakemu, ki je enkrat dal 5 evrov, dajati vse na vpogled. Zakaj le?

Strinjam se, da je bilo preveč slabih primerov s tem v preteklosti, toda vseeno sem zelo skeptična pri predlaganem.

Meni pa je ta težnja po transparentnosti precej razumljiva. V bistvu mi je situacija podobna kot pri bančnem sistemu: če se sesuje zaupanje v eno banko, bodo varčevalci v vseh bankah postali panični. Škoda bo vsesplošna, ne pa vezana samo na določeno banko. Tudi tu je tako: če se izkaže, da je neko društvo/zavetišče/... izvajalo finančne nepravilnosti, bodo oškodovani (na dolgi rok) čisto vsi v tej dejavnosti. Tu je še bolj kompleksno to, ker so ene organizacije organizirane kot neprofitne in druge kot profitne. Transparentnost podatkov bi zmanjšala moralni hazard, da organizacija zlorabi sredstva.

Javno obelodanjen mora biti podatek, koliko donacij je bilo zbranih in za kaj so bile porabljene. Kdo je doniral, pa se navede le, če donator to dovoli.

Donacije so nadstandard in nimajo nič s krčenjem proračunskih sredstev. Zavetišče za vsako oskrbo živali izda račun, ki ga mora poravnati zavezanec, donacij pa v te namene NE SME uporabljati.