To okt 05, 2010 9:45 pm Napisal/-a Larina
Najprej moram napisati da sem za Steelovo izginotje odgovorna jaz in odgovornost v celoti prevzamem. Kdorkoli, ki me ne pozna, si seveda lahko misli najslabše o meni. Tisti, ki so vse spremljali in poznajo okoliščine, pa vedo, da je zgodba malo drugačna.
O nesposobnosti takšni in drugačni ne bi razpravljala, ker imam svoje mnenje o ljudeh, ki mislijo da ne morejo storiti napake.
Za Steela sem si vzela prosto dva dni ki sem mu jih popolnoma posvetila. Upoštevala sem vsa navodila rejnice in si počasi pridobivala njegovo zaupanje, zato mi je njegovo izginotje strlo srce.
Steel je pobegnil iz sobe, v kateri sva spala skupaj z njim na kavču oba s partnerjem, da bi mu bila bliže in bi se naju laže navadil. Pobegnil je skozi izredno majhno okno odprto zgoraj, "na kip", samo zato ker je bil zrak v sobi brez zračenja izredno slab. Steel je izvedel praktično nepredstavljiv manever in je iz ozke poličke polne stvari, brez da bi karkoli podrl (ker bi se drugače oba tako zbudila) nekako splezal do zgornje reže, skozi katero si še danes ne morem predstavljat kako se je lahko stlačil, na streho hiše, potem pa predvidevam da po bližnji smreki navzdol. V petek okoli štirih zjutraj sva ga še slišala praskati po mačjem stranišču, ko sva se okoli pol sedmih vstala, pa ga že ni bilo več. Moja pol manjša muca Piki živi že 4 leta pri meni, pa še nikoli ni poskusila česa takega. Niti v najhujših sanjah si nisem predstavljala, da bi se lahko kaj takega zgodilo, sploh pa ne ko sem bila zraven v sobi. Ko me ni bilo doma, so bila vsa okna zaprta.
Takoj, ko sva opazila da ga ni, smo ga začela iskati. V petek cel dan po dežju (to je bil tisti vikend med poplavami), prav tako v soboto, dali oglase na tri radie, raznesli po nabiralnikih in obesili plakate, v petek najprej s sliko, potem še v soboto z dodano nagrado. Obvestili smo vse sosede in jih prosili naj pogledajo okoli hiš, v nedeljo smo razširili krog iskanja, žal brez uspeha. Že dva tedna imamo nastavljeno živolovko ki mi jo je prijazno posodila Helena. Od začetka iskanja ga ni opazil še nihče. Kljub temu nadaljujem z dnevnimi in nočnimi obhodi in z vsem srcem upam da ga bom nekje našla. Plakate s sliko smo razobesili po okolici, obeh veterinah in trgovinah za živali. Seveda sem o vsem obvestila Mačjo hišo in skrbnico, od katerih sem presenečena namesto obsojanja dobila veliko koristnih nasvetov in podporo, za kar se najlepše zahvaljujem.
Sedaj poznate celo zgodbo, vsak si lahko ustvari svoje mnenje. Je bila to neprevidnost? Mogoče. Ne bom rekla da me obsojanje ni prizadelo, me pa nič ne more tako zelo prizadeti, kot me je prizadelo dejstvo da Steela ni več niti pod svojim kavčem, ali pa pogled na njegovo ležišče in posodice za hrano ki ga še vedno čakajo. Še vedno upam da ga bom nekje le našla in vsakič me stisne, ko samo pomislim nanj.
Debra, resnično upam da se ti nikoli ne bo pripetilo kaj takega in ti nikoli ne bo treba skozi takšen šok in takšno žalost. Predvsem pa upam, da v nasprotnem primeru ne boš naletela na obsojanje.
Urša
El gato, sólo el gato apareció completo y orgulloso: nació completamente terminado, camina solo y sabe lo que quiere.
Pablo Neruda