No, da predstavim se nasega Zaka na svojem kavcu. Po prvih dneh prestrasenosti in skrivanja pod posteljo, so se stvari normalizirale, tako da zdaj sefica Mausi nic vec ne renci in ne puha na novega prebivalca, Zak pa se obcasno ze pusti bozat in pride celo v clovesko blizino. Ce pa ni pri volji, se pa umakne v svojo posteljico in odsmrci eno kitico

Ceprav bi si vecina ljudi zelela crkljive macke (seveda jih obozujem tudi jaz

, imam kljub temu v stanovanju ze dva, ki nista pretirano navdusena nad cartanjem, a ravno zato sta njuna blizina in zaupanje se toliko vec vredna, ker jih zna clovek drugace ceniti. Skupaj delamo majhne korake naprej in le pocasi stopicljamo proti temu, da prezenemo strah iz kosti, ki se je tam zasidral kdove zaradi kaksnih neprijetnih, morda celo groznih izkusenj.
Zak je sicer naravnost prisrcen muc, ko se umiri, je zelo prijazen, zeljan macje druzbe (vendar zaenkrat mu Mausi se ne zaupa povsem, a gotovo bo tudi to kmalu bolje), navdusen gurman

in razigran. Ker je revcek ocitno prehlajen, se ne more skriti - ce ga ne vidim, ga pa slisim, kako piska njegov nos

Upam, da se bo zamasen smrcek kmalu izcistil, nimam namrec nobene ideje, kako bi lahko pri tem pomagala (kaksen nasvet dobrodosel).
Prilagam torej nekaj slikic mojih dveh korenjakov





Mausi

Zaenkrat se na varni razdalji
