Peter Klepec +/+ / Žalec

Včeraj, proti večeru, sem našla Petra v hudi dihalni stiski, že pri koncu z močmi. Veterinarka je rekla, da moramo kar najhitreje na veterino. Tam je dobil kisik in dihanje je bilo takoj lažje. Krvna slika pa je pokazala hudo, res hudo anemijo. Dobil je kortizon in antibiotik.

Nisem ga hotela pustiti samega na veterini, bala sem se, da bo ponoči umrl sam, samcat.

In sva šla domov ter skupaj v posteljo. Iz ure v uro je bil Peter bolje, ob treh zjutraj je že jedel, ob šestih je šel že sam jest brikete. Že pred osmo zjutraj pa sva bila spet na veterini in je tam ostal do večera.

Ko so mu danes zvečer spet kontrolirali kri, se je izkazalo, da so se vrednosti bistveno izboljšale in ni več življenjsko ogrožen.

Zdaj je spet pri meni v postelji in upava, da bo šlo samo še na bolje. Še naprej bo dobival kortizon in kar 6 tednov antibiotike.

Držite pesti zanj, je še čisto prekmalu, da bi nas zapustil...

Dršte se!

Ojoj. Peter, ne se dat, saj si vendar Peter Klepec.

Petru Klepcu smo prvič pozdravili anemijo in nato še mikrosporijo in danes bi moral končno na zobni poseg, ki je res nujen.

Pred posegom mu je veterinarka pregledala kri, vendar je Klepec žal spet anemičen, zato je zobni poseg prestavljen, Peter pa spet na kortikosteroidih.

Držite pesti zanj, da bo kmalu v redu.

Tako zlat mucek je, zelo navezan name, vse noči se zaljubljeno stiskava skupaj v postelji...

Držimo pesti.

Frajer lepi

Fajn zgleda.

Petru se je kri toliko izboljšala, da je danes lahko prestal obsežen zobni poseg in se poslovil prav od vseh zob, ki res niso bili za nobeno rabo, saj jih je bila večina gnilih. Vseeno Peter danes ne govori z mano...

Vse pa kaže, da se anemija vrne, ko prenehamo s kortikosteroidi, tako da bo verjetno potrebno dajanje manjših doz vse njegovo življenje. Peter je priden in tabletko takoj in brez upiranja pogoltne.

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.

Feri Lainšček

Zate ni žalostinka, zate je ljubezenska pesem...

Ljubi, preljubi moj Peter, nekoč se zopet srečava...

Toliko ljubezni in preveč gorja.

Zopet tako zelo ganljivo...
Hvala vam za vse, kar ste zanj naredili, mu dali.

Klepec, dolgo so ti sojenice stale ob strani, bi že dosti prej obupale, če se ti ne bi ob bok postavila Vis. Tako da le predi zlate niti sreče zanjo, in za vse, katerim stoji ob strani. Miren sen, Peter.