Povoženi mali/ADI

Adi je dobil paketek od botre Urše

Tuno je pomalical na varnem za Borinim hrbtom, od koder se tudi najlepše zahvaljuje za super dobrote

Gobček zlati.

Foto: Nyke

Čakam, da bom lahko kdaj pogledala Adija, ne da bi se zjokala. Izgleda, da ga imam trajno pod kožo in v srcu. ampak izgleda prekrasno, kar je v veliko tolažbo.

So mi poslali frišno slikco. Nika, hvala.

Zdaj pa slikce kar prihajajo.

Jej, te njegove učke

Adi se je v zadnjih tednih še dodatno sprostil, dosti več je naokrog, se ne skrije takoj v naši prisotnosti, menjuje zatočišča. Da je super muc se pa tako ve .

Bravo, Adi. Le tako naprej!

Lubek zlati.

Leto dni je potreboval, da nas je vzel za svoje. Adi je s seboj pripeljal tudi svojo spalno kletko, v kateri preživi noč. Iz nje se je vsako jutro izstrelil, ko je zaslišal, da se odpira in se vanjo zvečer s prav takšno hitrostjo katapultiral. Čas naše prisotnosti je večinoma preživel na varnem v praskalniku, kadar so bili z ostalimi mucki sami, je veselo raziskoval in se družil, ob prihodu dvonogih pa jo bolj ali manj hitro podurhal na varno. No, te njegove izstrelitve iz kletke so pred kakšnim tednom ali dvema postale preteklost - po novem je ob odpiranju kar ostal v kletki in dan ali dva sta bila potrebna, da smo pogruntali, kaj bi rad - zdaj odpiranju kletke sledi daljša seansa božanja, šele potem se velikookec zlagoma odpravi novemu dnevu naproti .

Čeprav je 23.5. minilo že leto dni, odkar je odšel, imam še zdaj v ušesih tisti zvok pleha na dnu kletke, ko se Adi zvečer po odpiranju vrat kletke takoj katapultira (to je edini primeren izraz ) vanjo in se nemudoma energično pokne na ležišče. Pa tistih njegovih brzinskih obratov na stran, kjer nima nogice, se ne da pozabiti. Na lupčke pa raje ne pomislim. Srček, kako sem vesela, da ti gre tako dobro, in si tvojim pokazal, kako enkraten muc si.

Arestantek.

Adi včeraj (foto Nyke). Že dobrih 10 let ta zlati muc osvoji vsakogar, ki ga je imel čast spoznati.

Lubek lepi.

O boh.