Daj si duška, 2. del

Simptomov lahko ni nič, lahko pa jih je deset ali več, pa sta oba enako pozitivna. Hitri testi so dokaj zanesljivi, le redko ugotovijo odstopanja.

Eh so ljudje enkrat pozitivni, grejo še na hitri test in glej no glej niso več....

:pismo: Za paket, lažji od 1 kg (0,56) mi je bilo rečeno, da bo za ZDA cena 38 eur (sledljiva pošiljka), pri Pošti Slo. Sem iskala, če je kje ugodneje, pa DPD vozi le po Evropi, DHL mi je ponudil 40% popust in bi bil znesek 108 eur ; eni drugi za 78 eur... No, na koncu sem pa vseeno odposlala preko Pošte Slo in je šlo kot pismo, s sledljivostjo, za 8,4 eur.

No, ta paket oz. pismo je šele včeraj uspelo prit na "uvozno izmenjalno pošto"; še vedno pa ni pri naslovniku.
Torej, cena ima res velik vpliv pri hitrosti.

pa država kamor pošiljaš, pa čas leta,... Recimo z mojim va par let nazaj njegovim v Južno afriško republiko poslala dve božično-novoletni darili. Ki kar nista prispeli. Sledljivost je cca 4 mesce mutila po evropi in potem po afriki, do naslovnika pa ni prišli. Potem se je za paketoma izguubila vsaka sled. Smo obupali vsi. Potem pa je eden od paketov prišel nazaj, vrnjen pošiljatelju - julija .Torej 10 mesecev kasneje. Čokolada stopljena, nekaj že celo pretekla, vse polomljeno,... Tadrugega paketa še zdaj, 3 leta kasneje ni.

pa od tam k nam tudi ni dosti boljšpe. Recimo božična voščilnica ki sem jo prejela aprila za veliko noč. Nič ne rečem, kakšna malenkost celo pride v razumnem roku. So bile tudi že stvari ki so prispele v roku eenega tedna, je pa to izjema, ne pravilo. Če hočemo da bo sigurno prispelo na cilj, se moramo res izprsit za dostavo s kurirsko službo. Pa še te niso vse pripravljene dostavljat tam.

No, ta paket oz. pismo je šele včeraj uspelo prit na "uvozno izmenjalno pošto"; še vedno pa ni pri naslovniku.
Torej, cena ima res velik vpliv pri hitrosti.

Pošiljka, ki je bila odposlana 02.12., je danes končno prispela do naslovnika (Kalifornija).

Okej... verjetno vem, da nima več šans ampak razmišljam na glas. Sem ravnokar zvedla po telefonu da se je cca 3 (??) dni nazaj pod neko hišo pri nekih sosedih od starih staršev zavlekla mačka. Gospa iz tiste hiše je po ulici iskala lastnika, ki verjetno uradno ne obstaja (pač kmečko okolje, mačke se same "pojavijo"), mačke naj izpod hiše ne bi mogla dobit. Pravi da mačka ni mogla hodit, mogoče je bila povožena.

Jaz sem to zvedla šele danes, zadnje dni je bil grozen mraz... a je sploh šansa, da je mačka še živa?? Saj mogoče so ji že pomagali, dejansko nimam pojma in niti nikogar ne morem vprašat.

Kaj človek sploh stori v takem primeru?

Možno, da je še živa, seveda.

Odvisno kolk so bile hude poškodbe. Če je "samo" hrbtenica, udarec, zlom, podplutba, ali kaj podobnega, potem je povsem možno da mačka počasi v hudih mukah po obrokih umira. Če je prišlo do hudih notranjih krvavitev, je pa verjetno že na drugi strani mavrice. Če je luknja pod hišo dovolj velika da noter žleze mačka, je dovolj velika da se noter pomoli roko s telefonom, na kateri teče fleš in video. Se telefon usmeri v vse kote luknje in potem upaš da si ujel posnetek mačke, ali pa vsaj vidne prehode iz te luknje vn.

Bo pa treba v vsakem primeru muco (živo ali mrtvo) spravit izpod hiše, ker drugače bo poleti vonj v dolgotrajen spomin, da je reva po obrokih umirala pod hišo.

Ja sj to me skrbi... ne vem, če ima tista gospa telefon, ki bi imel fotoaparat. Moja babi je trenutno bolna in niti ne more tega počet, sicer po vseh štirih ne bi mogla it tudi če bi bila zdrava. Ampak ne more niti do sosede. Ne vem pa kakšne starosti je soseda, načeloma so tam starejši ljudje. Jaz pa cca 40km proč.

Osebno, ne vem če bi bila zmožna doma sedet in se sekirat "kaj pa če".

Ali kontakt lokalnemu društvu, lokalnim gasilcem, še najbolj sigurno bi bilo pa valjda v avto in na pot.

Jaz imam do veterine mh 50km v eno smer, tako da vem kako je, ko spustiš vse in greš na teren, kljub temu da akcija pomeni 100km krožno pot.

Dobro, hvala za nasvete. Lokalno društvo je pomoje Kranj, ampak bom jutri šla pogledat da vidim kako sploh je.

Javi kako bo.

Kakor sem lahko uspela zvedt, so potem naslednji dan (ne vem niti ob kateri uri so prvič videli mačko) to zadevo nekako rešili. Saj se mi je zdelo čudno, da bi bila mačka kar tam ves čas. Ne vem sicer kdo je pomagal, ampak je bilo urejeno. Sem pa naprintala par listov s kontakti zavetišča, če bi se kdaj kaj podobnega naredilo.

Sem vesela da so urgirali. Je tako bolje za muco.

Duško daj unim na vrhu mal soli. Ne sam, da korona norost uničuje človeštvo, živali so ga na j. Po zadnjem mrazu iz vseh kotov vlečemo golobe sestradane skoraj do smrti. Kolikor kruh in ostalo iz (zdaj zaprtih) restavracij ni zdravo, je očitno še vedno bolje kot nič.

Še pred uro in pol sem fotkala, sedaj pa želela slike prenest na računalnik, pa se fotoaparat ne prižge; in niso baterije krive.

Računalnik se je sesul, sredi nujnega dela. Jutri prezentacija tako ne bo možna.
Lahko le upamo, da bo hči dobila drug datum, še v tem semestru.

Greš negativen v bolnico, na poseg, in prideš domov pozitiven, pa misliš, da se počutiš slabše/slabo še zaradi posega. V bistvu pa imaš Covid in nevede okužiš še vse okrog sebe. Poznam 3 take, ki se jim je to zgodilo. En izmed njih je moj oče, ki še vedno ni OK in ima že -10 kg, nehote, kar ga je precej ošvohnilo.

Mene vedno skrbi, ko grem v katerokoli zdravstveno ustanovo. Kje so super, kje pa je goljufanja ful. Recimo v čakalnicah, ali pred laboratoriji netestirani dnevni pacienti z maskami pod nosom ali pod brado. Marsikateri zdravstveni delavec tudi. V oddelkih tudi marsikje ni reda - grejo pacienti na skupen wc, se dotaknejo kdovekolikih površin, marsikdo rok niti ne zmoči, kaj šele da bi roke umil tako kot je treba, dovolj in z milom. Tudi zrači se ne dovolj prostorov, ker pacienti zapirajo okna ker "piha" brez da bi se zavedli da je to celoten namen ornk zračenja.

Testi pokažejo pozitivnost šele cca 3dni+ po izpostavljenosti, kar pomeni da se lahko danes okužim, jutri se testiram za v bolnico, pojutrišnjem grem na oddelek, ziher da sem negativna, sem v bolnici v zeleni coni, med tem pa mine inkubacijska doba in lepo širim virus po zeleni coni bolnice. Če sem simptomatska, bojo mogoče ponovili test, če sem pa asimptomatska pa skoraj sigurno ne. Pa ker sem mogoče v sobi še s tremi ali štirimi pacienti, po večini brez mask,... Ne, ni varno. Kdor verjame, da je trenutno katerikoli zaprt prostor z neznanci ful varno okolje, se slepi.

Zato pa zagovarjam cepljenje. Tudi če me ne bo 100% zaščitilo pred okužbo, me bo vsaj pred težkim potekom bolezni. Upam. Mogoče tudi ne. Ampak kaj čmo.

Pa ponovno testiranje ko v dvomih.

Trixi, resnično upam da bo tvoj oče okreval, zdaj ko veste pri čem ste. Vsi v družini pa v karanteno - s telim hudičem se ga ni za srat. Vidiš kako vpljiva na ranljive. Je lahko en obisk trgovine samo "na hitro" tisti, ki okuži koga drugega.