Zakaj izključno notranje bivanje?

Pokaži mami teme Na kavču, kjer se bohotijo takšni in drugačni bivši cestni lepotci in lepotice, in bo videla, da notranje bivanje ni nič čudnega. Pa prosi jo, da ti namesto darila za nek prihodnji praznik podari notranje bivanje vaših mačk - če bo mama videla, koliko ti to pomeni, bo mogoče naredila tudi, če sama ni prepričana. Zaradi tebe in ne zaradi njih, toda v končnem je rezultat enak

Sama se spomnim, da sem tudi jaz kot mala ( no ja, ne tako mala ) želela, da bi bil muc notri. Starša nikakor nista dovolila, ne glede na vse kar sem naredila.. Ali sem štrajkala za šolo, hrano, jima povedala, kako dlje bi živeli, če ne bi bili zunaj, itd ... nista sprejela. Sama nista neka ljubitelja mačk in to je bil problem, ker mene kot najstnico pač pri tej želji nista upoštevala.

Tebi priporočam, da staršem poveš, kakšno je stanje sedaj. Kaj vse se z bogimi mucami zunaj dogaja, po možnosti s foto dokazom. Mogoče bo to pomagalo, mogoče ne.

Ti pa srčno želim, da ti uspe

Js mam isti problem in se tud na vse pretege trudim mamo prepričat.. Zaenkrat mi še ni uspelo, čeprav mam sama v stanovanju dva čisto srečna mačka.. Ampak se ne bom predala. Mamo podpiram, da bi mela v hiši neki živega, zdaj ko sva oba z bratom bolj ali manj odseljena, ampak ne pa na račun mačke. Malo ciljam na to, da bi jo prepričala, naj vzame dva, pa jima ne bo dolgčas in bota pustla rože pri miru (namreč najbolj jo skrbi, da bo mački dolgčas, ko bo ona na šihtu, pa da ji bo potem uničevala pohištvo in kakala v rože ) Sama sicer rož v stanovanju nimam, ker naša Lali poje vse, kar je zeleno - pa ne, da sem nek ljubitelj rož, ampak nočem tvegat, da bi mela kaj strupenega in bi ona to pojedla. Kljub temu pa imam kavč, zavese in vse ostalo, pa mačka tega ne zamenjujeta za igrače oz. praskalnik.. Tako da upam, da mi uspe mamo prepričat, da muckam v hiši nič ne manjka (pa da bo takrat Stenmark še na voljo za posvojitev)

Jaz mame, če ni sama navdušena nad tem, da bi imela notranjo mačko ne bi prepričevala v nasprotno. Moje v rože sicer ne kakajo, ker gredo raje v stranišče, obglodajo pa čisto vsako stvar. Rože, viseče trakce, zadnjič so mojem kapo "požrle" ... Nekaj časa smo brusili kremplje na kavču (ko sva bila doma), pa so imeli 2 mačja praskalnika na voljo in podobnih zgodbic je še in še.
Nisem spregledala, da sama imaš mačke notri, da ne bo pomote, rada bi samo povedala, da so si tako mačke med seboj kot tudi ljudje precej različni. Če si "mačji" potem pač ob teh "tegobah" skomigneš z rameni in se že nekako prilagodiš / odpraviš težavo. Če pa v štartu nisi pripravljen na to (ali celo proti) in te potem doleti še pobalinska mačka ...

Seveda se da ne ravno voljne partnerje prepričati. Ampak ob njih si potem vedno tudi ti, ki "lajšaš" pritisk, mama pa živi sama, kot si rekla.
Če je mama še vitalna in nima načeloma nič proti notranjim živalim, bi bilo mogoče bolje razmisliti o manjšem psu (te ljudje lažje sprejmejo v notranjost bivališč), pa še pri tem ne ravno o mladiču (da se preskoči menjavo zob,, puberteto, se že malce umiri ipt.), ki bo notranji pes in ji bo delal družbo, potem se pa izbere psa s primernim potrebnim nivojem gibanja (glede na to kaj mama zmore). Če je mama mišljenja, da so živali prvenstveno za ven, z le občasnim vstopom noter, bi pa celoten projekt "družbe" za mamo zastavila izredno daljnoročno in se v izbiro živali spustila čez par let počasnega "izobraževanja".

Houdini, hvala za odgovor. Saj imam sama precej podobno mnenje. Mama ima rada živali, ampak je pač prepričana, da mačka pri nas ne more biti le v hiši, saj 'smo poleti ves čas zunaj in zračimo in so vrata odprta' itd itd., poleg že omenjenih 'ka bo pa delala sama čez dan v hiši, ko sem v službi' in 'potem mi bo pa spet uničevala rože in pohištvo'. Namreč, naša Maca, ki smo jo meli 13 let, je bla notranje zunanja, kar pomeni, da je hodla pri vseh vratih in oknih ob vseh časih v hišo in iz nje, hkrati pa to pomeni, da ni mela v hiši ne wcja ne praskalnika. Ja normalno, da bo šla nekam lulat, če je bla čez dan v hiši. Je šla pač v kako rožo; po moje je to bolš ko pa na posteljnino al pa kako brisačo. Mela je tud navado sedet na sredini stopnišča, tam kjer se ograja 'prelomi', in si je na tistem lesu brusla kremplje, ko je bla not. Edina druga stvar je blo pa to, da se je ulegla ob kavču in se furala (ležoč na boku) okrog njega, kadar ji je dogajalo. To torej ni bla neka destruktivna mačka in js sem prepričana, da se da vsako vsaj približno vzgojit. Zakaj bi šla v rožo, če bi mela svoj wc? Poleg tega pa če bi mucko posvojili, ne bi vzeli mladička, ampak eno bolj umirjeno odraslo naročno muco. Mami več pomeni ta bližina in naklonjenost kot neko mačje norenje Sama sem vrgla uč na Stenmarka, ampak mi mame še ni uspelo prepričat, da lahko ima tud FIV+ muca čisto normalno dolgo življenje. Pa ne me razumet narobe, kakorkoli rada bi, da bi mela mama mačjo družbo, je v to ne bom silila, niti slučajno pa ne na račun mačje varnosti. Mama je drugače odličnega zdravja, stara 56, še par let ima do penzije, ampak smo pač pred letom dni ostali sami in zdaj je ona v hiši čisto sama.
Razmišljamo tudi o psu, ampak ne, dokler je še v službi.. Mama, ne pes.

Se tudi moje mami nikakor ne da prepričat, da notranjim mačkom čist nič ne fali (sam imamo res idealno zunanje okolje in 17let staro zunanje-notranjo mačko), očka pa, ki sicer ravno tako deli to mnenje, je kapituliral ko je zvedel, kako lepo muco Fergie sem srečala pri gipsy Prvo me je skurcal, zakaj nisem rajši nje vzela, zdaj me pa vsake tolk časa povpraša kako je kaj, pa če so jo že zrihtali, pa da izključno notranjim mačkom pravzaprav res nič ne fali, pa da mogoče bi pa le.. To mu lohk pa sam želvovinka naredi

Bom še jaz primaknila svoj piskerček:

Moja mami si je zaželela, da bi imela čisto svojega mucka, ker ji ni zadoščalo, da bi imela mucka sam tu pa tam (pač ko sem jaz blagovolila ji "posodit" mojega mačorčeka). Po skupnem posvetovanju smo se odločili, o.k, "bomo" imeli še enega mačkona. In ravno v tistem času, je kotila od znanke mačka (so jo dali nato takoj sterilizirat) in je imela štiri mladiče. Enemu je postala skrbnica moja mami, eden je ostal pri hiši, dva pa so oddali. Vprašajte me kdo je še živ iz tega legla? Nihče, razen "naš", ki je izključno notranji. Vsi ostali + mama so bili notranje zunanji. Dva+mamo je povozil avto, tretji pa je pojedel strup.

No, sem ji rekla, toliko o varnih izhodih, ker mi je namreč vedno govorila, da od tam, kjer izhaja njen mačkon je sama narava, ni prometa,.... Je pa res, da so se ti bivši lastniki s tem leglom ukvarjali in jih ljubeče "vzgajali" ter skrbeli za njih maksimalno lepo, pa tudi mačke jim niso samo mačke... to z zunanjimi izhodi pa...

Vem pa, da to ne paše v to temo, ampak ker je dostikrat govora o videzu mačk. Je mami ravn zdnjič rekla: Men moj Momo sploh ni bil všeč ko sem ga vidla v leglu, sem imela nagledano belo mucico. Pol je pa kr zlezu not v transporter in kaj sem hotla duzga, ko odpeljat ga . Danes se imata neizmerno rada, čeprav je on karakterno vse tisto, kar si ona ni ravno želela-je divjak z vlkim D-jem in uničevalec stvari z vlkim U-jem ... no je pa, crtljivc in izredno komunikativen muc...pa še lep po vrhu (zanjo itak najlepši).

Hvala za vse odgovore, bom probala vse

ja tud jz ne morm čez to temo!!!! in moram MORAM na kratko kaj dodati. kot sm že na FB napisala sm kot osnovnošolka ( več kot 20 let nazaj )imela ČUUUUDOVITEGAAA, ZLATEGAAA, SRČKANEGA, INTELIGENTNEGA, LJUBEČEGAAA črnega mucka. Bila sm zraven, ko je rastel v maminem trebuščku mucke Nine, pogovarjala sm se z njim, ko sm čohala nino po trebuščku in bila sm zraven, ko se je skotil 11.06. v moji sobi( mama je na srečo bila na vrtu, da sm ga lahko skrila, da ga ni utopila potem, ko je prišla in ugotovila,da imamo novega člana sm ga branla z vsemi štirimi...hvalabogu me je uslišala )...in ko je to krasno bitjece prišlo na svet je takoj prepoznalo moj glassss!!!! samo moj glas je slišal in ni več jokal!!!! ma to je nekaj nepopisno lepega!!!! in neverjetnega!!!Bile so poletne počitnice in raje kot na ulici sm bila doma in se ukvarjala z mojim otročičkom....( vmes bom veliko stvari izpustila kr bi napisala cel roman kako sva se fajn imela in bila navezana drug na drugega ).----in seveda nekega dne pozimi si je moj Smuki- smukec zaželel na ulico...jokal je in gledal skozi okno in vztrajno hodil k vratom....in glede na zastarelo mišljenje, ki je takrat veljalo in prigovarjanju staršev ( češ, da jz mačka mučim kr ga ne spustim na svobodo in da oni ne bodo cele dneve poslušali kako se "dere" )sm ga v dobri veri spustila!!! na prostost in ga čakala kdaj se bo vrnil.....in sm čakala in čakala in ga iskala po ulici...in klicala in bila žalostna na smrt....dokler se mi ni oglasil iz ene garaže. Revček je splezal skozi odprto okno not in ni znal več ven...dokler ga nisem rešila in vsa presrečna nesla domov in se že takrat v mislih odločila, da ga nikoli več ne spustim ven!!!!....ponoči je pa ta moj mali ljubček začel bruhati!!!! zjutraj ga je mama seveda peljala k veterinarju v lepi rumeni košarici......in ko se je moja mama vrnila ( spomnim se kot, da bi bilo včeraj ) in ko sem pritekla do vhodnih vrat in jih odprla....JE BILA KOŠARICA PRAZNAAAA!!!! Znorela sm od hudega...in histerično jokala in ponavljala, kje je moj Smukec, kje je moj Smukec......umrl je...veterinar ni vedel točno povedati kaj mu je bilo....zdelo se mu je čudno....kot, da bi pojedel kakšen strup....ali za podgane v garaži....ali ga je kdo zastrupil.....Ma jz sm tulila kot žival od bolečin in jokala kot najhujša nevihta!!!! IN jezna sm bila na mamo, da kaj ga je kr pri veterinarju pustila!!!!kr jz bi mu naredila pogreb kot se spodobi!!!! ....... še danes velikokrat pomislim na njega in se spomnim s solzami v očeh tistega 23. januarja!!!!.....in v šoli pri pouku sm jokala in sošolci so se mi smejali in učiteljica me je poslala domov.........in velikoooo let nisem imela nobenega mucka.........do danes....in seveda....absolutno so samo v stanovanju!!!! na varnem,na toplem,obdani z ljubeznijo,scartani,zdravi,siti,napiti in svobodno skačejo in spijo kjer hočejo....odstranila sm vse nevarne predmete ( steklo, ogledala,flumastre, kemične, plastične vrečke, majhne lončke, nevarne plišaste igrače,žeblje, vijake, orodje, čistila,strupe, pa seveda vse rože, rastline in podobne stvari pa električne kable imam samo na enem kraju zvite v klobčič, kr tko mucki pustijo na miru in pečko imam takšno, da se ne zvrne in vrata so vedno zaklenjena ter na obisk povabim samo ljubitelje živali in mačk!!!ostali ostanejo zunaj )...........itd....................in izbirčna sm tudi pri izbiri veterinarja kr tud oni ne marajo vsi mačk sm ugotovila..............itd.....................

EMY lepo se godi tvojim mačkicam.
Mislim, da smo naša generacija vsi šli čez podobne dogodke, ker je pač bila pred toliko leti miselnost takšna, lahko rečem kar pri 99 % ljudi, da so mačke za ven.
Tudi sama sem se borila za mojga Fredija, ko so ga starši spuščali ven; kar naprej je bil bolan pa potolčen pa umazan... in mama je mislila, da je pri 9 letih nastarejši maček na svetu.Na koncu je bil še ob eno oko in nekoč ga ni bilo več nazaj, poginil je sam nekje....Takrat sem se odločila, da ko bom odrasla. bo vse drugače in tudi je. SAma sem otroke vzgojila čisto drugače in njim je čisto normalno, da so muce za notri in vzgojiti sem morala tudi mamo (sedaj na stara leta je tudi njej čisto normalno, da je njena muca Brina vedno na toplem in varnem).

Mami preprečujem, da bi mi muce spuščala ven. Po parih dneh sem ji pokazala slike(preden ste nešli in potem). In zdaj je končno le popustila in se strinja z mano. Še vedno je zaradi tega malo jezna in pravi, da mačke potrebujejo svobodo in zunanji zrak. Strinjala sem se glede zunanjega zrakain kupila povodec(flexi ) in dve oprsnici. Zato, ker sta bila Tachek in Tracy že od prej malo navajena zunanjosti, ju zdaj vsak dan za kakšno uico peljem ven po travniku, ki je okoli hiše.

Hvala za vso pomoč !

Mami preprečujem, da bi mi muce spuščala ven. Po parih dneh sem ji pokazala slike(preden ste nešli in potem). In zdaj je končno le popustila in se strinja z mano. Še vedno je zaradi tega malo jezna in pravi, da mačke potrebujejo svobodo in zunanji zrak. Strinjala sem se glede zunanjega zrakain kupila povodec(flexi ) in dve oprsnici. Zato, ker sta bila Tachek in Tracy že od prej malo navajena zunanjosti, ju zdaj vsak dan za kakšno uico peljem ven po travniku, ki je okoli hiše.

Hvala za vso pomoč !

bravo!

Mami preprečujem, da bi mi muce spuščala ven. Po parih dneh sem ji pokazala slike(preden ste nešli in potem). In zdaj je končno le popustila in se strinja z mano. Še vedno je zaradi tega malo jezna in pravi, da mačke potrebujejo svobodo in zunanji zrak. Strinjala sem se glede zunanjega zrakain kupila povodec(flexi ) in dve oprsnici. Zato, ker sta bila Tachek in Tracy že od prej malo navajena zunanjosti, ju zdaj vsak dan za kakšno uico peljem ven po travniku, ki je okoli hiše.

Hvala za vso pomoč !

bravo!

jeeees

Bravo, MarryAlice! Vztrajnost in odločnost se splača.

Bravo Marry Alice

Bravo MarryAlice, samo da je uspelo!

Bravo! To je super novica!

Imam ravno čas, pa vam povem še eno od naših mačjih dogodivščin...

Muc, ki sem ga posvojila kot drugega, je še kot mladič na eni vasi našel eno od članic DZZŽ Lj. in hodil za njo, dokler ni obupala in ga pač pobasala s sabo. Potem je bil pri njej na začasnem celo leto, ker je pač črn.
Jaz sem se za Alexxinega Sončka (Mjaučija) zanimala že, ko je bil mladič. Potem je našel dom, pa prišel nazaj, pa sem se spet zanimala zanj, pa... Je ostal pri Alexx.
No, ker smo imeli doma samo enega mačka, jaz sem pa mojemu že omenjala možnost prihoda še enega črnega, sem na hitro posvojila Gerija.

Približno eno leto je bil torej pri nas. Živimo v 9. nadstropju 19. nadstropne stolpnice. Vsak dan je v predsobi čakal na priložnost, da se izmuzne iz stanovanja in nekajkrat sem tudi pretekla kakšno nadstropje ali dve stopnic (gor ali dol), ker mu je uspelo.

Tistega dne pa sem zgodaj vstala, ob 9h sem bila namreč zmenjena, da grem pomagat na stojnico MH v Šiško. Vsa zalepljena sem videla, da ni mleka za v kavo, pograbila psa in letela v trgovino, ne da bi preštela mačke (kar ponavadi avtomatsko storim, preden grem). Ko sem prišla nazaj do stolpnice, sem - ne vem, zakaj - pogledala dol po rampi, ki vodi do vrat v klet, in tam zagledala črno mačko. Ker okrog naših blokov živi samo nekaj mačk, ki se jih da videt samo od daleč, pa nobena ni črna, sem privezala psa in šla dol pogledat. Mačka je bila prijazna in mi je praktično skočila v naročje.
Nesla sem jo po rampi gor in ko sem prišla do Timija, sta se samo povohala... Šele takrat mi je kapnilo. Našla sem lastnega mačka.

Še zdaj ne vem, ali je ušel mojemu ponoči, ko je peljal psa ven (s šihta pride okrog 1.30), ali meni, ko sem šla v trgovino... Prepričana sem, da ga je moral nekdo "spustit" (beri: vržt) ven, ker sam ne bi našel ravno pritličja, pa še spodaj so dvoja! drsna steklena vrata, ki se niti za 35kg psa ne odprejo, kaj šele za mačka...

Vem pa, da od takrat le še redko pride v predsobo, pobegne pa nazaj v kuhinjo takoj, ko se kdo odpravlja ven, pa je od takrat že kakšno leto ali dve. Blizu odprtih vrat ga niti slučajno ne vidiš več.
Zlata svoboda ga je torej v zelo kratkem času prepričala, da ni vredna počenega groša.