Lepotica in zver, da o mušketirju niti ne govorimo

"Ta grozni" obiski objavljamo nekaj utrinkov (seveda z dovoljenjem mačje mame ):

Najprej smo bili začudeni kdo nas spet mori:


Potem smo malo razkazali svoje intelektualne sposobnosti in napenjali možgančke .


Od vsega hudega smo se malo ustavili in razmislili...


... in nato nadaljevali z igro.. Dddddddd .

Seveda na mično gospodično nismo pozabili, ampak ona pa je bila malo bolj.. Zadržana bo morda prava beseda .

Sprva smo imeli malce težav in sramežljivosti, zato smo bili rajše varno v "maminem" naročju...


... In pozirali seveda...


Nato smo se namestili v varen in kar se da oddaljen kotiček, ampak seveda vse budno spremljali z budnim očesom .


Nato pa se pač lotili vsakodnevnih opravil z upanjem, da se bodo obiski čim prej spokali domov .

Jaz bom mogoče tudi prišla na obisk, da prevzamem magnetske. Pa moram priznat, da imam že zdaj tremo pred Njeno Visokostjo.

Visokosti se ni za bati, toda med obiskom raje pazi na prste na nogah, ti znajo bit v nevarnosti

Ja ona je pa res posebna.. Je super punca, ampak ima svoj posebni čar .

Visokosti se ni za bati, toda med obiskom raje pazi na prste na nogah, ti znajo bit v nevarnosti

Ne, ne, to ni strah, jaz sem navajena bit prežvečena. To je trema pred srečanjem z Njo, Tisto, Edino...Precednico pač.

A dej dej, renata, menda ja se ne boš bala - te miline?

Mila le rabi čas, da se prepriča, da je vse ok, potem se pa priključi družbi. Res je, da ne divja in nori, kot nekateri ampak dame itak tega ne počnemo

Se strinajam.. Njene lepote pa itak noben fotoaparat ne zajame dovolj dobro ..

Luštna sta

Stric mi je prinesel par olivnih vejic. Kot je to od nekdaj civilizacijsko uveljavljeno in sodi k simboliki rečenih vejic, zdaj okrog njih potekajo ogorčeni boji. Islandski fundamentalisti na eni strani in rdeči kMeli na drugi uporabljajo vse dovoljene in marsikak nedovoljen prijem, da si izborijo teritorialne pravice nad OV. Jaz teh krutih spopadov ne morem gledat in grem raje likat

sam to pa res kaj imajo mački z olivami? pri nas ko zavohajo olivno olje se mi začneta ta stare dva po tleh metat in v omare drajsat. garfiju je enkrat ratalo celo omaro odpret, ta pravo škatlo v omari poiskat in jo zgrist, da je prišel do ene olivne žajfice. ki je bila zjutraj seveda dekorativno raztrančirana po celi sobi . tko da me veseli, da niso sam moji olivnati...

:lol: ...... tko da me veseli, da niso sam moji olivnati...

a se ne reče "olivoholiki"?

Prej bi me skoraj kap

Pridem domov iz sobotnega potepanja, začnem pospravljat stvari s tržnice in naenkrat šok Pri kuhinjskih vratih, ob omarici, na tleh velika temno rumena luža! Skozi glavo mi je šlo miljon razlogov - kaj, kdo, zakaj... Panično zagrabim papirnate brisače in se istočasno ogledujem, koliko je ura, kjer vet bo še delal, kako bom sploh ugotovila, kdo je avtor luže, ali naj peljem kar oba, kakšna to grozna bolezen in hud stres zdaj mori moje lubeke, da morajo lulat okoli - in, ko sem že skoraj pobrisala lužo mi v vsej tej paniki končno postane jasno, da je nekako čudno... mastna.

No ja. Izcedilo se je olivno olje iz narobe obrnjene prazne flaše, ki je v vrečki na kljuki čakala odpremo v kontejner.

Ej, kako sem bila srečna, ni za povedat

Dokaz za dejstvo, da nas mački naučijo razlikovanja med pomembnim in nepomembnim v življenju.
Katera druga ženska, razen nore mačjeljubke, bi ob spoznanju, da se ji je po tleh razlilo olivno olje, doživela neizmerno srečo?

Jaz teh krutih spopadov ne morem gledat in grem raje likat

Ups, šele zdajle vidla. Če zmanjka, mi mamo vedno kaj za zlikat, pa sploh nismo daleč. Tudi gor dostavimo, če je treba.

Dokaz za dejstvo, da nas mački naučijo razlikovanja med pomembnim in nepomembnim v življenju.
Katera druga ženska, razen nore mačjeljubke, bi ob spoznanju, da se ji je po tleh razlilo olivno olje, doživela neizmerno srečo?

dizs, tole si pa res, res, res dobr napisala!

To, da imam najboljšo, najlepšo, najbolj pametno, najkrasnejšo in najmilejšo mačko v vesolju, to že itak veste.

Pa vseeno, še en dokaz (kot, da jih še kdo potrebuje!) o pameti in dobroti, ki krasi našo Milico. Par dni nazaj sem prišla domov in uhane, namesto v omaro, odložila na mizo. Ja, tiste Hello Kitty uhane (je rekla danes moja študentka: Ti imaš Hello Kitty uhane??? Mladina, pač.) No, drug dan zjutraj seveda uhanov ni bilo več. Drezanje v skrite zakladnice je ven privleklo en uhan in enega tistega metuljčka za gor nataknit. Drugi uhan je bil popolnoma pogrešan in sem se že sprijaznila, da ga nikoli ne bo nazaj.

No, včeraj pridem domov, Meli me pride pozdravit, Mila moja lubica pa N-Č. Leži v dnevni in me gleda. Zaskrbelo me je, ker je ponavadi hitra, včeraj je bilo jasno, da nima namena vstati. Pol je pa Muhamed šel k gori, a ne. Pridem bližje, Mila leži, pred njo na tleh - moj pogrešani uhan

Lubica moja, besede so čisto odveč, kaj ne

Joj, ves dan je intenzivno iskala tvoj uhan, da potem od utrujenosti še vstati ni mogla, reva uboga!

Prav neverjetno je, kako si mame zatiskajo oči pred tem, da so njihovi otroci v resnici pravi lumpi

Romzy.... :ene par smajličev ki obračajo z očmi: Zdej se pa skoncentriraj: prvič, Milina mama je neka meni sicer neznana toda zagotovo fina in lepa kosmata gospa nekje na Gorenjskem, in drugič, moja Mila je en sam angelček in ne vem, na kaj tvoja pripomba sploh leti. Skratka, kr neki nakladaš klele. Morbit si fovš, ker ti nimaš HK uhanov? Zna bit.