Vsega se kljub vsem možnim preverbam posvojiteljev na začetku ne da preprečiti. Ljudem pač ne vidiš v betice, pa tudi sicer čisto v redu posvojiteljem se lahko zgodi kakšna nesreča z mucom. Ja, saj se jih da veliko večino preprečiti, ampak realno je, da se kljub temu kakšna zgodi (en moj bivši si je pri res dobrih posvojiteljih pred njihovimi očmi v hipu zlomil hrbtenico v reži okna na kip, kamor sicer prej ni nikoli silil - ja, lahko bi zamrežili tudi te reže, ampak dogodek je bil res neverjeten, saj so sicer ob odsotnosti okna zapirali, vedoč, da je lahko kip nevaren).
Jaz preverjam predvsem na začetku (prvi mesec, dva), potem pa tu in tam kakšnega tudi po daljšem obdobju, če se mi niso vmes nikoli oglasili, ali pa izvem s tretje strani, da kaj ne štima. Največkrat se izkaže, da sem bila brez potrebe živčna. Preverjanje po več letih se mi ne zdi smiselno, tudi zato, ker se bojim izvedeti kaj slabega, saj se ne slepim, da so čisto vsi moji bivši še na tem svetu, pa mi tega kljub določilu v pogodbi niso sporočili. Tudi sicer se mi ne zdi primerno posvojiteljev v nedogled "gnjaviti" s preverjanji, tudi če odmislim, da jih je toliko, da bi mi to vzelo veliko časa. Tisti posvojitelji, ki niso ok, se ponavadi tako sami po posvojitvi oglasijo (ponavadi želijo muca vrniti).
Glede srčne bolečine zaradi preminulega muca pa raje pomisli na dobre reči, na vse tiste tvoje številne bivše, za katere si skrbela, da lahko zdaj uživajo v novih domovih.
