Odi in Garfi / Buče

Vedno bolj pogumen in zaupljiv, a ima še vedno precej rezerve.

Prej sta z Dorico skupaj ležala v tej posteljici, pa je srčica prej ušla, kot pa jaz prišla s fotičem.

Še vedno zna "grdo gledat".

Njegova sproščenost je že prav opazna.

Sem jim dala novega brckota in Odi se je prav zagrebel.

Nato sta se igrala z njim skupaj z Dorico.

Pogled je pa že malo bolj zaupljiv, manj "temačen".

Vedno bolj sproščen, a še vedno z veliko rezerve.
Na njegovem prostorčku, pa ob božanju, takoj zaprede.

Velika sprememba v pogledu, sploh ni več iz kategorije "I'll kill you".

Srček je. V živo precej lepši, kot ga uspem prikazat.
Malo še previden, drugače pa komunikativen, radoveden, prijazen, združljiv in tudi igriv.
Vrhunski muc, zagotovo!

Pri Odiju sem popravila oglas. Mačja družba ni obvezna, saj bo hitreje napredoval sam v stiku s prijaznim človekom.
Smo mu po sili razmer zamenjali prostor bivanja in je srčece jokal (v hčerini sobi). Res je zelo nežen mucek.

Vedno lepši si srček in vedno lepše gledaš

Na nov prostor in nova 2 cimra se je hitro navadil. Sedaj ga lahko tudi veliko več božamo, se sicer malo umakne, nato pa kar na tla vleže in čaka na božanje, kar ima zelo rad. V naročje ga z lahkoto vzamem, stiskam, lupčkam in tudi že takoj zaprede. Stiskat se v postelji pa še ni navajen. Se naredi, da mu je OK, zaprede, nato pa ob prvi priliki zvizne iz objema.

Zelo uživa na zamreženem balkonu.

V spalnici šibne pod posteljo, ko vidi fotič.
Zato so zopet podobne fotke.

Prijazen muc, rad ima umirjene ljudi.

Noče se "nasmehnit", ko ga fotkam.

No, pa se je končno nasmehnil

Malo.
Je običajno resen kot Kokoškov.

Sva se danes zjutraj crkljala. Takoj, ko sem ga dobila v naročje, je zapredel. Bil stisnjen k meni, vse OK, nato se je spomnil, da ga panika (če je moja glava preblizu njegove, pa to opazi, kar je, saj ga drugače ne morem lupčkat ) in je skočil iz naročja, me gledal, nekaj povedal, sem ga vzela nazaj v naročje, pa je nadaljeval s predenjem. Ta bo še velik crkljivec.
Je pa vseeno malo fobičen, ni rad sam za zaprtimi vrati, želi družbo, drugače se pritožuje.

Odi je panik. Če se mu zamenja okolje, postane čisto nesrečen.
Ko se okolja navadi, je pa vse OK, zopet prijazen in crkljiv.