taperverčki Čupa, Nežka in Jack

Vem, da ne misliš nič slabega in zagotavljam ti, da je malo ljudi na forumu toliko preštudiralo prehrano in kup možnih zdravstvenih stanj kot jaz. Ampak poglej, moja Nezka je junkie na fenobarbitonu. Zaradi zdravila ima zelo slab apetit in je že tako precej koščena. Konzervam poliže malo omakice, mesa pa sploh ne povoha. V obdobju, ko je bila njena teža najnižja in je odklanjala VSE, sem se zelo zelo trudila in ji ponujala vse, kar na svetu obstaja. Mokro hrano v 1001 varianti, meso, ribe, surovo, kuhano... Ni da ni. Rada ima samo svoje ljubljene brikete, to je edino, kar z veseljem poje. In po mojem mnenju ji manj škode delam z briketi kot s stradanjem na račun neke idealizirane prehrane.

Ostala dva bi pa sicer z veseljem jedla vse ostalo, vendar rabi Nežka brikete ves čas na razpolago in bi se tako potem dvojno prenažirala (sploh bajsi). Ločevat vsakega v svojo sobo preko celega dneva jih ne želim, če ni nujno.

Včeraj je šla še Čupica na servis. Guncajoči zob so ji izpulili, ostali so zdravi, samo malo ima vnete dlesni. Prosila sem, naj preventivno pregledajo še kri in urin. Rezultati me niso ravno osrečili. Pokazalo se je, da ima cistitis, zraven pa je še nekaj drugih stvari, ki so potencialno zaskrbljujoče. Glukoze v krvi je imela na tešče okoli 12, kar verjetno nakazuje na diabetes. Za potrditev diabetesa je sicer potrebnih več zaporednih meritev, tako da bomo tole natančno spremljali. Poleg tega ima proteine v urinu in mislim da povišan kreatinin (a sem si prav zapomnila?), kar lahko nakazuje tudi težave z ledvicami. Dobila je renal dieto in kontrolo čez 10-14 dni, ko bi antibiotik že moral prijeti.
Slabi izvidi so mi precejšnje presenečenje, ker je Čupa zelo vitalna mačka, izgleda zdrava, z lepo dlako, ima vsa leta bolj ali manj enak apetit in enako težo. Tudi ne zdijo se mi še toliko stari, da bi jih moralo vse po vrsti matrati. Je pa res, da mačke ponavadi vidno kažejo slabo počutje šele takrat, ko imajo že zelo hude težave. Ravno zato sem tudi naročila preventivno diagnostiko, ker se veliko tegob da relativno uspešno lajšati tudi dolgoročno, če so odkrite dovolj zgodaj.

Verjetno bi nekako morala vse tri navaditi na bistveno večji delež mokre hrane v redni prehrani, da čuvamo ledvičke. Tega projekta sem se v preteklosti že večkrat lotila, pa nam ni šlo dobro. Jack se mokre hrane prenažira do bruhanja, Nežka je praktično ne mara in bi vsakih 15 min pojedla 3 brikete...

Samo kar se povišanega cukra tiče, muce imajo velikokrat povišan sladkor zaradi stresa, kar obisk pri veterinarju vsekakor je.

taperverčkova, daj zdaj Čupici malo časa, da se umiri po posegu, da spet začne lepo jesti in, da vse pade v vsakdanji ritem. Mogoče se takrat pokaže, da je preplah bil začasne narave. Vsaj jaz bi tako naredila pri mojih mimozah.

Kolikor sem uspela naštudirati iz izvidov, lahko glede na razmerje bun/crea s precejšnjo verjetnostjo sklepam, da je šlo za dehidracijo in da ledvičkam najbrž nič ne fali.

Bomo itak vse še 1x prekontrolirali, ko se cistitis pozdravi, da bomo ziher, da je vse ok.

Prosim za kakšno stisnjeno pest in dobro misel za mojo ubogo Lisičko. Zelo slabo se počuti.

Drži se, miška

Naj bo vse OK.

A je kaj novega?

Tudi mene zanima

Čupica se je sredi tedna sesula. Bruhala, nehala jest in bila čisto apatična. Očitno je imela tudi precej hude bolečine v celotnem predelu trebuha. Izvidi krvi so potrudili moje slutnje, da gre za ledvično krizo. BUN in CREA sta v 14 dneh skočila gor za 100% in to kljub uvedbi renal diete. Tri dni zapored je dobila fiziološko podkožno, ima nov antibiotik in dobiva še zdravilo za gastritis. Včeraj zvečer in danes je že malo sama jedla. Danes tudi drugače že izgleda bistveno boljše, ko hodi z dvignjenim repkom po hiši.
Stanje uroinfekta se ni čisto nič izboljšalo. Možno je, da je infekcija napredovala tudi do ledvičk. V tem primeru mamo še možnost, da se delovanje ledvic poštima ob ozdravitvi. Delamo vse, kar lahko, da je čupici čimbolj udobno in upamo najboljše.

Je kak poseben razlog da ni na iv? Drugače pa, želim čim prejšnje okrevanje s čim manj bolečin ❤

Sva obe možnosti predebatirali z vetko pa se mi je zdelo, da imam glede hrane boljše možnosti z njo doma. Če se ne bi po podkožni stanje stabiliziralo, bi jo zjutraj peljala na iv. Predvsem me je zmotilo, ker bi bila ponoči v špitalu do jutra sama in sigurno ne bi nič jedla. Če bi spulila cevko, do jutra ne bi nihče opazil, da teče mimo.

Ja, vsaka stvar ima dobre in slabe plati. Pri ledvični krizi je pravočasna iv rehidracija res pomembna. Upam na najbolje.

Če bi jo kdo hodil preverjat vsaj vsakih par ur, bi jo pustila na iv. Vem, da je pomembno, vendar sem izbrala, kar mi je zdelo bolj varno. Rajši 3deci sc kot da celo noč mimo teče pa noben ne opazi.
Ko smo že pri iv, a se jim da kakšne sedative al kako žvakle prepričate, da si ne populijo cevk? Za apaurin recimo vem, da se večinoma razgradi v jetrih in ne ledvicah.

Pa a je pri kroničnem popuščanju tako naglo poslabšanje običajno? Nekako sem si predstavljala, da gre to počasi.

Mogoče si eden od 50 spuli iv čez noč. Ledvičnih odpovedi, njihovih potekov in njihovih vzrokov je kar nekaj Če je akutna ledvična kriza je iv rehidracija v prvih 72 urah najpomembnejša, da se ohranijo ledvica, kolikor se jih le da. Nič hudega, če v tem času žival manj je.

Hvala za razlago.

Ah, malenkost, sam da bi šlo le še navzgor. Jaz svoji Francki nisem mogla podaljšati za več kot za 8 mesecev. Smo bili po prvi krizi globoko v 3.fazi kronične odpovedi.