Naše mačje kraljestvo se predstavi

Ooo, kakšno luštno sestrco ste dobili Vam pa dogaja

Ta tema se takooo lepo bere Še, prosim Pa fotke

Takole pa te dni izgleda bratovo ucenje za maturo.

Ena je "stroga učiteljica", druga pa "pridna pomagačka".

Torijin pogled pravi "jst že vse obvladam, kar tuki piše" .

Sami lepi in pridni mucki.

Zgleda, da bo brat naredil maturo iz mačkarstva pridne punce

Juuuuhuuuu, počitnice so tuuuu! Mature je konec in mucke si lahko končno odpočijejo po napornem študiju. Nekaj prizorov zasluženega počitka:





Razen tega pri nas vlada splošna sloga, edino za Galo vedno bolj ugotavljamo, da ji ne ustreza življenje v tako veliki mačji družbi. Je vidno nervozna in ob približevanju katere druge muce začne renčati ali pihati. Sicer jih ne preganja in ker imamo veliko prostora, si dajo mir, ampak mi je kar hudo za Galo. Ta teden sem jo za dva dni poskusno ločila od ostalih muc in jo imela samo v svojem spalničnem delu stanovanja, kjer se je moja teza, da bi se imela bolje kot edina muca, potrdila. Iz stalno živčne, z repom mahajoče in godrnjajoče ali renčeče gospe, ko ji kaj ne prija (kar je zelo pogosto), je to postalo pravo scartano mače, ki se ves čas buca, prede, vzpenja v naročje in spi na hrbtu z vsemi štirimi od sebe. O godrnjanju ne duha ne sluha. Ko sem poskusno dobo prekinila, je šlo nazaj na staro stanje. Zdaj je ideja taka, da jo poskusim za del dneva ločiti od ostalih in se takrat pocartava. In čeprav je moja ljubica, tako kot vse ostale, in jo imam neskončno rada (ali pa morda ravno zato), bi ji želela drugačen dom, tak, kjer bi lahko kraljevala kot edina mucka. Vendar za to žal trenutno ni nobene odprte opcije in bo ostala v teh neidealnih pogojih, mi pa se bomo poskušali bolj ukvarjati z njo in jo morda več ločevati. Treba bo nekaj eksperimentiranja, ampak upam, da najdemo nekaj, da bo bolj zadovoljna, ta naša srčica.

Druge mucke se med sabo razumejo, naša dva Japončka sta se kar navezala drug na drugega in tule je nekaj prav posrečenih fotk.








Tudi želvici se imata radi.





Še par frajerskih.






Pasji del naše številčne družine prav pridno raste in je svoji starosti in krvi primerno hiperaktiven. Razen tega pa je zelo ljubezniva in pridna ter učljiva kužika in z njo nimamo takorekoč nobenih težav, razen klasičnega občasnega lulanja v hiši in grizenja stvari. Ampak to nikakor ni bilo nepričakovano, zato se potrpežljivo "spopadamo" s tem. Malčica uživa v vedno daljših sprehodih, na njih najraje teče, tako da ni nemogoče, da bo človekinja Roni še kaj shujšala ob novih aktivnostih. Sicer pa je Ruby scartana in igriva kužika in, po mojih izkušnjah, zelo pridna za svojo starost in nam zelo privržena. Če kdo še ne verjame, da smo vsi zaljubljeni vanjo, naj si samo pogleda spodnje slike in vse mu bo v trenutku jasno.

Lubika.




Lumpika - lumpasti učki.



Takole se pa sredi sprehoda poči na tla, ko se ji zazdi, da je dovolj.





Tako, toliko zaenkrat od nas. Pošiljamo vam lenoben vikend pozdrav in obljubljamo, da se kmalu kaj javimo!

Nima vsak doma zaljubljenih Japončkov in še želv za povrh, pa pese, ki se zna med sprehodom tako srčkano parkirati . Pravi srčki so vsi Gala je kot moja Gipsy preden se je odselila, ljubosumna in večno godrnjajoča. Ampak pri meni je ni bilo šans kam zares umaknit in tako smo pač 9 let poslušali njeno pritoževanje nad drugimi. Tole z dnevnim umikom Gale v ločen prostor je prav fajn rešitev, maca si bo oddahnila od drugih, vi pa od njenega robantenja.

Luštna družinica, rada pogledam v vašo temo.

Kičkoti lepi žal mi je edino za Galo, ampak očitno ste našli fajn rešitev zaenkrat mogoče se pa še kdaj spremeni, kot se je moja Ula -iz tečke, ki je pihala in godrnjala na začasnike, do pozorne sestrice, ki jih crklja in pedena

Danes mineva eno leto, odkar sta v naše življenje vkorakali Kimi in Tori. Prišli, videli - in zmagali in osvojili naša srca in se v njih neizbrisno zapisali. Iz majcenih, majcenih lumpic sta v tem letu zrasli v malo večji lumpici, tako kot se za take muce tudi spodobi. Kimi je naša Želvica, ja, z veliko začetnico. Umirjena, resna, izjemno pametna in navezana muca. In ne tako zelo umirjena pri igri, to je treba priznat. Tori je naša princeska, ampak s tem vzdevkom ji morda delamo krivico, ker gre v resnici za prav posebno mucko. Je prava čvekica, vedno pove, ko bi se rada cartala - kar je zelo pogosto - in jasno, predvsem pa glasno, pove, če kdaj zmanjka briketkov. Ja, Tori papa samo briketke, mokra hrana ji ne diši, pa smo probali cel spekter od Gourmet do Sushi Cat (pretežno proti dražjemu koncu spektra), ampak ne. Tori papa briketke. Katerekoli. Večino časa po hiši hodi s tako visoko privzdignjenim in zavihanim repkom, da se včasih že (skoraj) dotika glave. Poleg Ichija je največa cartika. Je bolj ležeče sorte - ko se druge muce podijo za perotom, ona dogajanje večinoma opazuje s svojega klasičnega bočno ležečega položaja. Je pa od vseh muc najboljša in najbolj vztrajna lovka komarjev in podobnih nebodigatreba. Izgleda, kot da živi v nekem svojem sanjskem svetu, kjer se lepo počuti, ta njen svet pa se z našim prav lepo meša. Kimi je po drugi strani taglavna pri perotu, pobucat se pride le včasih, v nasprotju s Tori, ki je pravi traktor, se zdi, da nikoli ne prede - ampak ko se zlekne k tebi v posteljo in imaš občutek, da te varuje, lahko glavo prisloniš ob njen majcen telešček in slišiš, da v resnici prav potiho in nežno prede. Obe sta krasni muci, vsaka po svoje. Upamo še na mnogo, mnogo let z njima.









Rada bi rekla še to. Muca je muca in vsaka si zasluži karseda lepo življenje. Kimi in Tori sta naši prvi Mačjehišarki in s tem sami po sebi nič drugačni od katerekoli druge muce. Sem pa vesela, da smo se odločili za to posvojitev in tudi kasnejši dve, saj občudujem delo in poslanstvo Mačje hiše. In sem vesela in hvaležna, da smo lahko majhen delček tega. To je pa tako že stara modrost - zrno na zrno, pogača ... Veliko takih, ki nas malo prispeva, pomaga soustvarjati nekaj večjega. Z veseljem in hvaležnostjo bomo še naprej del tega.

Jaz pa ne bom nikoli pozabila, ko ste prišli familijarno po Kimi, razen oče je manjkal. Pa steče debata, da bi vzeli tudi Tori, ker sta pač par. Potem pa samo kratek sms očetu, če je za, in njegov odgovor "Ve ste čisto nore" je bil baje pristanek. Skoraj me je kap od presenečenja, kako enostavno gre to pri vaši hiši. Zdaj vem, da če bi bil takrat zraven tudi oče, bi mi morda izpraznili skrbništvo , kar sem ugotovila, ko ste prišli vsi skupaj po Suki in sem vas kar malo "nazaj držala". V glavnem, srečne muce, ki so pristale pri vas in čestitke ob prvi obletnici.

Trojna obletnica! Čestitamo tudi mi!

Čestitke kraljični

Čestitke, srečke mačje

Lepe pozdrave iz našega brloga! Že dolgo, dolgo se nismo javili, malo zaradi ronine odsotnosti, malo zaradi vseh težav, ki smo jih imeli z živalicami. Pa začnimo pri začetku. Nazadnje smo dobili eno rubasto Rubo, ki je krasna telička, pardon, psička, včasih se zmotim, ker je tako ogromna, ampak muce očitno vsaj od začetka niso mislile tako in so začele z vztrajno kampanjo, ki so jo naslovile "Odlulajmo Ruby stran!".

Začelo se je po njenih posteljicah in igračah, nadaljevalo pa po celi hiši - posteljah, kavčih, pultih, tleh, oblekah, brisačah, papirjih, policah, knjigah ... našli smo tudi polulane Rubikine brikete in posodico z vodo, v glavnem, bilo je kar divje. Potem se je počasi umirjalo, ampak nehalo se pa ni. Takrat smo začeli muce ločevat in ugotovili, da je glavna polulanka Tori.

Fast forward v sedanjost. Če bi imeli samo Galo, Kimi, Suki, Ichija in Ruby, bi bil to najbolj kičast kič pod soncem. So najboljši prijateljčki, odlično se razumejo med sabo in z družinskimi člani, so cartike, lumpice (Z Rubiko na čelu, seveda, tale babnica je prava divjačka), in seveda oh in sploh. Z Ronkico tudi ni (več) težav, ona je vmes nekaj lulala (in smo bili kar v skrbeh), ampak zdaj ne več, je pa bolj samotarka, ampak ker imamo veliko hišo, ni problema.

Medtem ko Tori ... V mojem stanovanju ne lula, če je tam sama - ali v družbi Kimi, Suki, Ichija, tudi Gale. Po hiši pa še vedno. Ampak roni to nič kaj ne skrbi, ker se namerava v roku parih mesecev osamosvojit in si s Torkico ves čas zaupno šepeta: "Midve greva pa kmalu na lepše, ane? " (roni si ob tem ne upa niti pomislit na to, kako zelo bo pogrešala druge žvavce, vse muce buce in na nek poseben način Rubo bubo. Mogoče bo s sabo vzela še Suki, več pa v kakem podnajemniškem stanovanju niti ne bo zneslo.)

Torej - v zadnjih mesecih nas je tole lulanje kar zdelalo, ampak prihaja nekaj slikovnega materiala, ki dokazuje, da je bilo vseeno daaaaleč od tega, da bi bilo vse samo slabo, še zmeraj je veliko kiča in zabave. Predvsem pa smo veseli, da vidimo muce spet zadovoljne in da so očitno premagale začetni stres zaradi Rubike. Za Tori pa imam občutek, da je niti ni toliko vrgla sama Ruby - z njo lahko v istem prostoru zelo mirno sobiva - ampak da smo enostavno presegli neko kritično gostoto živali. Žal. Sicer imamo ogromno prostora in veliko ljudi, ampak pri tolikšnem številu je seveda tveganje za kaj takega veliko. Upam - in verjamem - da bomo (tudi z mojo selitvijo) uspeli stvari porihtati tako, da bodo vse spet zadovoljne.

Fotke pridejo med vikendom, do takrat pa lep pozdrav vsem!

Evo, pa da ne bodo samo slabe novice in da ne bo kdo mislil, da smo se ukvarjali izključno z lulanjem, sledi en kup kiča. Prilagam kar link na album, kjer se po postelji valjajo muce buce in ena velika Ruba buba, ki so postale prave prijateljice.

http://www.mojalbum.com/ronironi/muce

Sicer smo fajn, s telicko hodiva v pasjo solo, kjer se kar vzorno obnasa. Edinole Tori ostaja polulanka , ampak kot receno, midve se kmalu seliva in v novem okolju brez drugih zivali, predvsem pa brez Ruby, racunam, da bo tezava odpravljena.

Vsem zelimo lepe praznike in srecno 2017!

Pri vas je pa podobno kot pri nas: uleži se na posteljo, kjer ni nobene muce, če se moreš.

Hehe, pa še res je, s tem, da se je treba zavedati, da je Ruba klasična 7. mačka pri hiši. Podi se za žogicami, pereščki, na postelji ste jo itak videli, v naročju pa ... *malček* je ljubosumna in ko vidi, da se kakšna muca valja pri kom v naročju, hitro najde drugo žrtev, ji skoči v naročje, naredi par krogov, se s svojimi 125 kg zlekne v naročju in ravno toliko da ne začne prest in delat zvezdic. Močan zrcalni sindrom, ni kaj. Muce jo pri tem kot klasično pametnejša bitja gledajo malo zviška, ampak važno, da vse uživajo.