Da se še mi javimo zadnjič tukaj, nato odprem temo Na svojem kavču...... jaz sem rabila malce pavze od vseh šokov prešnjega tedna. Volkec nam strašno manjka, nič te ne pripravi na smrt kosmatega prijatelja. Hvala za vse dobre misli, pomaga ko veš, da te vsaj nekateri razumejo. Hvala.
Drugače pa, naš lump.....

Glede na vse dogajanje mi je vseskozi šla ena misel po glavi - Človek obrača, bog obrne..... no v tem primeru mačkoni obrnejo. Je že moralo biti tako in z vsem spoštovanjem družini, ki je sprejla Buca, njihovim pripravam in skrbi, ki je bila res samo za občudovat, moram priznati, da me nič ne bi moglo bolj rezveseliti, kot njegov prihod nazaj domov

. Verjamem, da je nekje mucek, ki bo našel najbolj ljubeč dom pod tem soncem pri vas

. Buc je imel težko življenje in vsaka sprememba zanj je vsekakor velik šok. Svojo tesnobo, kljub prejeti ljubezni in skrbi, je kazal kot je pač znal.
In ko je prišel domov..... hladno kot špricar je malo pomalical, šel na wc in na 2 urni počitek na njegov kavč. Kot da se ni zgodilo popolnoma nič.

No, ko se je naspal, pa kar ni vedel pri kom bi se raje crkljal in skakal od mene do Andreja in nazaj. Srce moje malo

Še vedno je največji cartljivec ever (trenutno smrči v mojem naročju, ker itak je najboljše da jaz tipkam, njegova glava pa v ritmu poskakuje

)
Se javimo na novi temi s kakšno fotkico. Le zakaj ne bi gledali speče kosmate kepice, če pa lahko
