udomačen tiger
Prispevkov: 14465
Pridružen: Sr sep 08, 2010 8:29 pm
Lauš, Brut in Aika
Muce, ki so našle svoj dom.
Moderatorji: helena, renata, gipsy
udomačen tiger
Prispevkov: 2766
Pridružen: Če sep 09, 2010 5:00 am
Kraj: Celje
udomačen tiger
Prispevkov: 2684
Pridružen: Ne okt 17, 2010 9:35 pm
Sr mar 16, 2016 5:00 pm
Re: Lauš, Brut in Aika
Hvala vam vsem za vse prijazne besede in izrečeno sožalje 
Saj vem, iztisnili sva iz tega enega kratkega, krhkega življenja več, kot se je v danih okoliščinah
kadarkoli zdelo mogoče.
Vendar je hkrati nevzdržno čutiti in misliti vse "nikoli več". Vsa jutra, ki se ne bodo nikoli zgodila.
Vse trenutke, ko se prebujaš s prisluhom, da mirno diha zraven tvoje postelje, vendar se zbudiš
v čisto tišino. Nič nič nič. Nikoli več njenih mehkih ušes pod tvojimi prsti. Nikoli več skupnega sprehoda.
Nikoli več Aike za vrati, ko se vrneš domov.
Pomiriti se z njeno večno odsotnostjo. Verjetno je to na koncu najtežji del.
Saj vem, iztisnili sva iz tega enega kratkega, krhkega življenja več, kot se je v danih okoliščinah
kadarkoli zdelo mogoče.
Vendar je hkrati nevzdržno čutiti in misliti vse "nikoli več". Vsa jutra, ki se ne bodo nikoli zgodila.
Vse trenutke, ko se prebujaš s prisluhom, da mirno diha zraven tvoje postelje, vendar se zbudiš
v čisto tišino. Nič nič nič. Nikoli več njenih mehkih ušes pod tvojimi prsti. Nikoli več skupnega sprehoda.
Nikoli več Aike za vrati, ko se vrneš domov.
Pomiriti se z njeno večno odsotnostjo. Verjetno je to na koncu najtežji del.
udomačen tiger
Prispevkov: 16391
Pridružen: Pe sep 03, 2010 6:08 pm
Kraj: Ljubljana
Če mar 17, 2016 12:18 am
Re: Lauš, Brut in Aika
Skuiki ... Žal mi je ... 
Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež. -- Albert Einstein
udomačen tiger
Prispevkov: 2906
Pridružen: Če sep 26, 2013 8:48 pm
Kraj: Kranj - Tržič
Če mar 17, 2016 8:29 am
Re: Lauš, Brut in Aika
Skuiki je napisal/-a:Vendar je hkrati nevzdržno čutiti in misliti vse "nikoli več". Vsa jutra, ki se ne bodo nikoli zgodila.
Vse trenutke, ko se prebujaš s prisluhom, da mirno diha zraven tvoje postelje, vendar se zbudiš
v čisto tišino. Nič nič nič. Nikoli več njenih mehkih ušes pod tvojimi prsti. Nikoli več skupnega sprehoda.
Nikoli več Aike za vrati, ko se vrneš domov.
Pomiriti se z njeno večno odsotnostjo. Verjetno je to na koncu najtežji del.
To je vedno najhujši del žalovanja
Kdo je prisoten
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 9 gostov