muca ŽANA

Skoz mam občutek da je sestrica mojega pokojnega Lukija! Stara enako, videz popolnoma isti, tam kjer smo vzeli Lukija je bila enako velika malce prestrašena tigrasta Žana! Lubica lepa

Kanja, to je ta Žana in še vedno je pri biserki.

Žana pravi, da je prilagodljiva in ne zavzame veliko prostora. Če je sila, je lahko tudi podposteljna muca.


A ta se ne bo nikol spokala?

Ok, potem naj se pa čudi mojim spretnostim.

Ajd, čao!

Takole počivajo šefice


Pa spet trenirat

Če nisto tele muce, ki so najdlje pri vas najlepše, naj me koklja brcne zakaj jih nihče ne pohopsa, ne razumem?!?!

100% kopija našega mačkona! Samo, da naš ne trenira čisto nič

Spoznajmo nove sosede

Faca




Z BFF Meti

Res lepa muca!

lepa ,lepa

Žana je prišla včeraj v našo družbo. Nežna, zlata, pridna muca, ima rada božanje.
Včeraj je še bila na (Levčkovi) posteljici, danes zjutraj raje "nevidna".
Mačja družba jo je lepo sprejela, ni bilo nobenega pihanja.
Bi bilo super, če bi se čim prej našel stalni dom, da ne bi bil zanjo, čez čas, nov šok, ko bi v drugo menjala okolje, ki ga je vajena.

Srčica ima rada božanje, druge muce tudi. Medo ji rad dela družbo; si delita mehko posteljico.

Čas bi bil, da za Žano, v letu 2016, končno "zraste kavč".

Pridna, skromna, prijazna, neopazna, vesela božanja in pozornosti. Navajena prijazne mačje družbe.

Žanica, srčica Gledala me je zgroženo, toda pri prvem dotiku mojih prstov mi je dovolila, da jo božam. In sva se božali, božali... in je začela dvigovati repek in dajati buce posteljici in čisto potihem je bilo slišati predenje.

Kukr se jaz spoznam na atomsko fiziko, bi Žani bilo najlepše v domu, kjer bi jo nekdo božal in božal in božal. Pogled teh velikih prelepih učk vam bo stopil srce

Če to mogoče bere nekdo, ki si želi nevsiljivo mačjo družbo, obenem pa zelo lepo odraslo mačjo družabnico, naj takoj pokliče. Žana tako dolgo čaka, pa je prezrta popolnoma po krivici.

Res, vse to je res!

Sem se želela včeraj tej lubiki (drugače ji rečem Žanki) malo bolj posvetit, da bi se prej sprostila, nam bolj zaupala in da bi lahko prišla do bolj sproščene fotke. Jo vzamem v naročje pa je postala čisto nesrečna, malo panična oz. prestrašena. Ugotovim, da s crkljanjem ne bo nič, ker ji ni do tega, jo vrnem, ona pa se začne, vsa hvaležna, da je na njej znanem in varnem prostoru (bela posteljica) zahvaljevat z buci in prijaznostjo.
Kdor koli ji bo dal dom, mu bo zavzela čisto malo prostora v stanovanju, in malo več prostora v srčku.

Lubica ni mrkega pogleda, ampak ji je še vedno nelagodno, zato ji fotke delajo krivico.