No tako, imam končno malo časa (in nekaj fotografij, čeprav so slabe), da se malo oglasimo tu gor
Mačonarji so se pri začasni mami pred mano skrivali (no, Ita je itak razred zase, kamorkoli pride, je kot da bi bila tam od vedno doma, važno, da je dovolj rok, ki jo božajo - lahko je tudi samo ena, važno da jo nekdo čoha). Izkazalo se je tudi, da je Kushi brihten še in še
Ko so prišli domov, sta se Sonček in Kushi vzajemno spravila v votlino tunela, se tam skrivala in ju ni bilo na spregled.
Naslednje jutro sem jim prišla dat mokro hrano, tako kot vsako jutro, ko smo bili še v Tržiču ... vsi trije so bili okrog mojih nog in od takrat naprej smo ponovno nerazdružljivi
Kushi se je odločil, da bo malce bral:
S Sončkom sta preizkušala novo posteljo od naše Peggy - pravita, da jima je všeč:
Preizkušata tudi kavče in podobne površine, kjer lahko skupaj ležita:
Ita se kot ponavadi drži bolj zase in vsakemu pove, kar mu gre, če preveč leze vanjo (to velja za živalski svet, naju ima rada menda
):
Sonček preizkuša različne poze in prostore, kjer bi lahko spal. Z vsemi pač ni najbolj zadovoljen:
Moževa veverička Pika, sva jo preselila iz kleti pri stari mami (kjer smo pač bili v vmesnem času med selitvijo v novo rezidenco) na teraso in ji paše še pa še, pa robide in ostali sveži priboljški tudi:
Naša Peggy ima veliko žog, najraje ima ogromne žoge:
Pa valda ve, da je lepa v vseh pozah in iz vseh zornih kotov, se tega dobro zaveda
Najbolj me preseneča Kushi. Če že ni naročen, je zahrbtni (na srečo dobesedno, ne na tak način, kot so lahko zahrbtni ljudje) in se občasno stisne k meni:
Prejle pa si je zaželel čohanja in ker ni hotel jemati prostora Peggy, ki se je, kot vedno, stiskala k meni, si je našel svoj prostor na kavču, tik ob meni. In sva se čohala, pa mi je predel v uho
In to muc, katerega sem ob posvojitvi komaj da lahko pogledala, kaj šele, da bi se ga dotaknila. Danes pa mi takole izkazuje pozornost, pa se ljubeče podrgne ob mojo nogo in mi da vedeti, da sem njegova (pa kaj, lahko si domišljam no
). V glavnem, sprememba za 360 stopinj, resnično. In vesela sem, da je tako.
Tako, to je to zaenkrat, ko bom naredila kakšne lepše aka bolj "amatersko profi" fotke, se pa spet javim
Pe dec 11, 2015 5:41 pm 
eno samo slikco Peggy nam privoščiš 
