IBD

IBD - Inflammatory Bowel Disease ali po naše vnetna črevesna bolezen je nekaj, s čemer sva se z Binkičem borila skoraj tri leta in maja letos izgubila. Ker je zadeva pri nas še precej neznana in je mnogi veterinarji ne prepoznajo, odpiram tole temo. Seveda upam, da se ne boste z boleznijo nikoli srečali, če pa vas slučajno vseeno doleti, pa vam bo morda tole v pomoč. Bolna žival je seveda za k veterinarju, a tudi ti ne vedo vedno vsega in naša žival je predvsem naša odgovornost, zato kakšna informacija več ni nikoli odveč. Moram pa opozorit, da to še zdaleč ni strokovni članek, pač pa z vseh vetrov napaberkovano "znanje".

Za IBD je predvsem značilno, da pravih značilnosti pravzaprav ni. Ne gre za enotno bolezen, pač pa za skupek resnih vnetnih kroničnih težav s prebavnim sistemom, ki se pri različnih mačkah kažejo na različne načine in tudi pri isti mački se pojavnost sčasoma spreminja. Največkrat prizadene mačke v zrelih letih in starejše mačke, ni pa nujno. Vzroki za nastanek niso znani, največji pomen se pripisuje prehrani (enolična, pretežno briketirana, prehrana s preveliko vsebnostjo OH, dolgotrajno hranjenje z veterinarskimi dietami...).

Najpogostejši simptomi so dolgotrajne izcrpljujoče driske, bruhanje, hujšanje, spremenljiv apetit, klokotanje v črevesju, boleč trebuh, zaprtje. Posamezen bolnik ima lahko enega ali več simptomov, sčasoma se lahko spremenijo, npr. driska izgine in se pojavi bruhanje. Posledično prihaja do slabe absorpcije hranilnih snovi, slabokrvnosti, pomanjkanja vitaminov (B12). Diagnozo se postavi težko, ker so običajno vsi izvidi v mejah normale (razen morda rahle slabokrvnosti, ki se pripiše driski ali bruhanju), kar je ena od značilnosti bolezni.

IBD je kronična bolezen, možnost ozdravitve je neznatna, se pa da stanje z različnimi ukrepi do določene mere kontrolirati in lajšati simptome. Značilno je izmenjavanje boljših in slabših obdobij, ključnega pomena je stalna pozornost skrbnika, spremljanje počutja in hitra reakcija.

IBD-ju se mnogokrat sčasoma pridružijo posledično druge bolezni, najpogosteje jetrna lipidoze (bolezen zamaščenih jeter), pankreatitis (vnetje trebušne slinavke), hipertiroidizem (pretirano delovanje ščitnice), kronična ledvična odpoved ali rak, najpogosteje limfom.

Diagnoza
Najprej je potrebno izločiti ostale možne vzroke simptomov. Bolezen se ne kaže na krvni sliki. Edini vsaj pogojno zanesljiv način za postavitev diagnoze je biopsija. Ker gre navadno (ni pa nujno) za muce v zrelih letih in so mnogokrat do takrat, ko se predlaga ta opcija že precej shujšane, se veliko lastnikov za biopsijo ne odloči. Dodaten razlog proti je pri mnogih tudi ta, da sama diagnoza ne pomeni poti k ozdravljenju, saj zdravila ni. Zato se mnogi veterinarji in lastniki odločijo za terapijo brez opravljene biopsije.
Včasih so spremembe vidne tudi z ultrazvokom, ponekod opravijo namesto biopsije neke vrste kolonoskopijo za mačke, ki je manj invazivna, ker ni reza v telo, a ni tako zanesljiva. Spremenjene celice so namreč lahko kjerkoli v gastrointestinalnem traktu in jih na ta način preiskava ne doseže.

Po postavitvi diagnoze:

Hrana
Zamenjava hrane je pri bolezni ključnega pomena in je nekaj, kar naredimo prvo.

Za muce z IBD naj bi bila primerna hrana Hillsov Z/D. Ta določenim res pomaga. Je pa hranjenje s to hrano problematično vsaj z dveh vidikov. Prva težava je, da se je mnogi še pritakniti nočejo in pri shiranemu mačku se pač ne moreš iti tehnike "ko bo lačen bo že jedel". Drugi problem je, da je na ta način maček zopet omejen zgolj na en okus in eno vrsto hrane, kar se dolgoročno nikakor ne izide. IBD-jevci so namreč še bolj kot zdravi mački nagnjeni k temu, da kar je bilo včeraj dobro, danes še za povohat ni več. Vzrok seveda ni izbirčnost ali razvajenost, pač pa obramba telesa pred vnosom nečesa, kar nam povzroča slabost, bolečino, driske, bruhanje.

Veterinarji pogosto priporočijo tudi hipoalergenske veterinarske diete. Izkušnje lastnikov kažejo, da te navadno niso uspešne ali pa pomagajo le krajše obdobje.

Po izkušnjah lastnikov in priporočilih nekaterih veterinarjev je zato najprimernejše hraniti z visokokvalitetno mokro hrano (brikete pozabimo), ki je obvezno brez žitaric. Hrana torej ne sme vsebovati koruze, pšenice, pšeničnih kalčkov, pšeničnega glutena, ječmena, soje, pa tudi špinače in umetnih dodatkov. Oznake, ki jih iščemo na konzervah so high quality protein, low carb, grain free. Priporočljivo je, da hranimo vsaj s tremi različnimi vrstami mesa (zajec, jagnje, raca, divjačina...), med katerimi kolobarimo. Značilno za lastnike z IBDjevci je, da imajo (smo imeli) polne omare različnih grain-free konzervic, ker je vzdrževanje teže ključnega pomena, hkrati pa je apetit tako zelo spremenljiv, da ob slabih dneh odpreš tudi pet različnih konzerv, preden najdeš eno, ki ta dan mucu ne povzroča slabosti in jo je pripravljen pojesti.

Nekateri priporočajo prehod na izključno surovo hrano, pred takšno odločitvijo se je seveda potrebno izobraziti o pravilni pripravi in potrebnih dodatkih.

IBD-jevci naj bi jedli večkrat po malem. Priporoča se tudi, da je skleda nekoliko dvignjena, da telo ob jedi ni sključeno. Nekateri priporočajo uporabo zgolj filtrirane vode za pitje. K hrani se lahko doda kuhana bio bučka, ki ugodno vpliva na prebavila.

Probiotiki
Priporoča se, pravzaprav je skorajda nujno, dodajanje probiotikov. Predvsem so pomembni probiotiki vrste S.boulardi in L.acidophilus.

Terapija
Če sprememba hrane in probiotiki ne pomagajo oz. ko to več ne zadošča, kar je pri vseh slej ko prej, so na vrsti kortikosteroidi. Za muce z IBD sta najbolj primerna predvsem dva, in sicer Prednisolone ( ne Prednisone) in Budesonide. Pri uporabi kortikosteroidov začnemo navadno z višjo dozo, ki jo postopno manjšamo do takšne, ki še omogoča vzdrževanje.

Del terapije IBD-jevcev, ki nikakor ne bi smela manjkati, je dodajanje vitamina B12, navadno 1x tedensko.

Za lajšanje težav se po potrebi uporabljajo zdravila proti slabosti (najpogosteje Cerenia) in Ranital.

Dodatki
Poleg probiotikov priporočajo nekateri tudi dodajanje omega3 maščobnih kislin (npr. lososovo olje). Slabosti naj bi lajšal tudi dodatek iz brestovega lubja (slippery elm bark).



viri oz. koristne povezave:

http://www.vet.cornell.edu/fhc/Health_Information/brochure_ibd.cfm
http://feline-nutrition.org/health/feline-inflammatory-bowel-disease-nature-and-treatment
http://www.ibdkitties.net/index.html
http://pets.webmd.com/cats/inflammatory-bowel-disease-cats
http://www.manhattancats.com/Articles/IBD.htm
http://www.optimumchoices.com/Inflammatory_Bowel_Disease_Holistic_Perspective.htm
http://www.vcahospitals.com/main/pet-health-information/article/animal-health/inflammatory-bowel-disease-in-cats/291
http://www.2ndchance.info/inflambowelcat.htm
http://www.halopets.com/pet-education/pet-articles/Inflammatory-Bowel-Disease-in-Cats.html

renata, dosti hvala za tole.
IBD je bolezen, oz. stanje, za katero sumim, da jo ima Heinz, čeprav UZ ni pokazal nobene anomalije, ampak - kot praviš tudi ti - potrdila ali ovrgla bi jo biopsija, pa še ta ne nujno. Za slednjo se pa ne nameravam odločiti, ker je že zadnjo anestezijo slabo prestala in bila je štiri leta mlajša.
Probiotiki: Heinz je jemala Enteromicro pasto, žal nisem opazila sprememb. Imaš ti izkušnje še s kakimi drugimi, močnejšimi probiotiki?
Heinz je sicer zadnja dva meseca brez drisk in z zelo občasnim bruhanjem, vendar kljub rednemu in obilnemu hranjenju še vedno izgublja težo, vsak mesec.

Dodala bi le še to, da ko računate procente OH, se (v primeru že obolelih mačk - velja tudi in predvsem npr za diabetičarke !!!) nikar ne zadovoljite s tistimi hranami, v katerih je OH nad 2,5 - 3%. Vem, da se tako nabor razpoložljive že pripravljene mokre hrane hitro skrči, a vseeno se da dobiti zelo kvalitetne konzervice z nizkimi OH.

Moksa, mi smo, žal, pri Binkiju veliko zamudili, ker mu je bila diagnoza postavljena julija lani, ko je že shujšal iz 8,2 na 4,6 kg. Njegova normalna teža je bila okoli 7,2kg. Preden sva se poslovila je imel že samo 3,8 kg.

Glede probiotikov ti svetujem, da prebereš tole: http://www.ibdkitties.net/Probiotics.html. Jaz bi na tvojem mestu poskusila s človeškimi, kot tudi predlaga članek. Če si na FB-ju, obstaja skupina IBD kitties. Je zaprta, a te hitro potrdijo. Priporočam.

Hvala, bom prebrala.

Pozdravljeni,

to je prvič, da sem na slovenski spletni strani zasledila nekaj o mačjem IBD. Tudi sama imam muca, ki trpi za to grozno boleznijo.

Moj muc je star 11 let (bo septembra), vse življenje sem ga hranila s kvalitetno hrano in zanj skrbela najboljše kar je možno.

Začelo se je malo manj kot dve leti nazaj, ko je kljub temu, da je kar precej pojedel začel hujšati.
Začela sem ga voziti k veterinarjem - trajalo je devet mesecev, zamenjanih pet klinik in 11 veterinarjev, da smo končno prišli do diagnoze. Tudi pri našem mucu, je bila diagnoza postavljena julija lani, ko je šlo potem vse zelo zelo hitro navzdol. Kritično je bilo tri mesece, ko sem se vsak dan borila, da je muc ostal živ. Bruhanje, grozljive driske, brez apetita. Dobesedno nisem šla nikamor več kot pol leta, samo v službo, pa še to sem večkrat vmes šla domov, da sem mu dala zdravila in ga nahranila (s šprico).

Kot že zgoraj ugotovljeno, veterinarji niso kaj dosti pomagali. Žal. Svetovano mi je bilo, da ga hranim s Hills Z/D, vendar se te hrane ni hotel niti dotakniti. Preko ameriških spletnih strani ibd kitties in podobnih sem se izobrazila o tej bolezni takoj, ko je bila postavljena diagnoza, vendar je bil muc že tako zelo sesut, da ga je bilo težko spet sestaviti. Veterinar mi je svetoval, da naj začnem razmišljati o evtanaziji. Stalno so mi vsiljevali antibiotike proti driski, ki pa so jo le še pojačali.
Ko sem bila oborožena z dovolj informacijami, sem nehala zaupati veterinarjem in sem delala po svoje, seveda po posvetu z ljudmi, ki imajo dolgoletne izkušnje z nego muc z ibd-jem. Nisem mu dajala antibiotikov, ne kortikosteroidov (te je dobival kratek čas v obliki injekcij in potem še eno dozo v obliki tablet). Ugotovili smo tudi, da je alergičen na vse žitarice, zelenjavo, v bistvu na vse razen na meso - od mesa pa še na govedino in piščanca. Začela sem s surovo prehrano, postopoma seveda. To je znanost... Vsi vitamini in ostali dodatki.... Pri nas se skoraj nič ne dobi, vse sem morala uvoziti (in še uvažam) iz Amerike.

Lahko bi dolgovezila in dolgovezila, zgodba je zanimiva za tiste, ki enako doživljajo. V glavnem, moj muc je danes razmeroma odlično. Vesela bi bila, če bi imel boljši apetit (pri nas se za spodbujanje apetita ne dobi nič!!!), vendar sem zadovoljna da vsaj ni več tako okostnjak kot je bil pred letom dni. Da je živahen in igriv, da ni skrčen v bolečinah.

Kljub temu, da zelo zelo pazimo pri prehrani, da smo striktni pri dodajanju vseh potrebnih dodatkov, se od časa do časa zgodi spet kakšna epizoda bruhanja in driske, to je pač ta bolezen. Vendar ker stalno dobiva probiotike, se to hitro reši in driska ne traja skoraj nikoli več kot dan ali dva.

Zdravila, ki jih mora moj muc nujno jemati vsak dan pa so:
zjutraj: vsak dan 1/4 Cerenie (prosti bruhanju), homeopatske kroglice
cca eno uro pred obrokom, večkrat na dan: probiotik - najbolj učinkovit je Jarrow S. Boulardii, kadar je huda driska pa Florastor
po obroku: mix vitaminov in dodatkov, kalcij (dam v kapsule, ker ne je zamešane v hrano), Omega 3, Kreon ali drugi prebavni encimi (to obvezno, sicer takoj bruha)
zvečer: Ranitadin, homeopatske kroglice
Kadar mu je slabo in ne je, mu naredim sirup iz Slippery elm bark in še mnogo drugih pripravkov, imam eno polno omaro stvari samo zanj.
Občasno ga peljem na injekcijo B12, včasih na vitaminsko infuzijo...

če smem vprašati, h kateremu veterinarju ste vozili vaše muce?

IBDkitty, hvala za zanimiv post. Zanima me, po kolikem času hranjenja z doma pripravljeno hrano se je začelo stanje izboljševati?
Ob vsemu zapisanem me zanima še to, če se je tudi vajinima mucama dogajalo, da sta odvajala blato takoj (par minut kasneje) po hranjenju? Ker Heinz to počne, blato je normalno oblikovano in normalne barve.

Končno nekaj besed o IBDju tudi v slovenščini, sem zelo vesela, da se stvari premikajo tudi na naših tleh.

Tistim, ki ste radi v stiku z drugimi sotrpini ali pa samo spremljate njihove izkušnje, priporočam branje teme na tujem forumu: http://www.petforums.co.uk/threads/ibd- ... ad.266103/ Tema je res doooolga, ampak vsebuje kup informacij, človek pa se ob prebiranju zave, da ni sam na svetu.

Najprej sem seveda naredila tisti "slavni" bone broth, ki je res kurja juhica za bolne. Kuha se več kot 24 ur..... vendar nisem mogla nič spravit v njega, potem se je izkazalo, da je boljše tako, ker je alergičen na piščanca.
Tako ko sem ga začela hraniti s surovo hrano se je začelo izboljševati, zato sem zdaj tudi zagovornica tega načina hranjenja mačk, ker sem na svojem videla res čudežno izboljšanje. Jasno, z vsemi dodatki in probiotiki.
Pri mojem mucu je bilo tako, da v tistem najhujšem, je pojedel dva grižljaja, driskal pa stalno mnogo večje količine - ne vem kako... Še slabše je bilo, ko je šlo skozi njega neprebavljeno, dobesedno enako je bilo v stranišču kot na krožniku.

Vem pa da je pri vsakem ibd mucku malo drugače. Vem pa tudi, da večini zelo pomaga surova prehrana in probiotiki,