udomačen tiger
			        
			        
			    
Prispevkov: 1250
Pridružen: Po apr 30, 2012 7:22 pm
Re: duševna hrana ali zakaj sem srečna
Ko je ena druga novinka (punca od enega kolega) omenla da ma doma leglo mačjih mladičev, je imela še hujšo reakcijo od mene, pa je že mene mal spenlo. Smo štirje okrog mize takrat vsi po vrsti pikasti ratali, sam je blo pa absolutno fascinantno videt da je nekdo ratal pikast še hitreje od mene. Me je potolažilo da nisem edina mačja obsedenka.
Pa ker ma doma 2 k/s rešenčka iz gmajnic. Pa ker ima še psa, s katerim sem se podila pretežni del popoldneva.
Nasplošno sem bila obkrožena s petimi psi celo popoldne (5 psov, trije lastniki), vse štirinožce skrtačla in tok prečohala da bi prodane duše ob koncu dneva kar vsi z mano šli domov.
Pojedla ful okusnih stvari, med drugim tudi celo paleto ful okusnih stvari za katere sem naknadno ugotovila da so bile veganske (moram dobit recepte), pa še sonce smo imeli.
Po sončnem zatonu so še namizne igre vn prilezle in je blo smeha pa zabave.
Prišla domov in me je sicer moj Cimet mal natepu ker očitno ni cool da dišim po petih psih in hrani ki ni zanj.
Sam po drugi strani je pa Jani vse potolažil ker sem v njegovem WC-ju našla tak čvrst kakec po parih dneh in tako lužico čist sprejemljive velikosti (par dni je že mel z lulanjem težave, in je tale kepa prva čist običajne velikosti.

 pa sonček  
  Ok, gremo nazaj k prejšnemu vet. 

  in cenijo veselje do Sizifovega dela. Že dva meseca sem namreč ponosna diplomantka MaHerske akademije znanosti in umetnosti. Hvala MaHerjem za izkazano čast, gospe dekanji (saj veste - vaše vedno pospravim prve) in Renati, ki si je dala opravka s tiskarjem, notarjem in sploh vso birokracijo.
  

   
 Saj to smo vedeli že prej, ampak uradno je pa le uradno.


  
 .
   Zmatrana do amena, ampak srečna  