Tole bi sicer sodilu tudi "zakaj sem vesela", ampak je tole menda vseeno bolj primerno
Ko sem se odličila za veganstvo, sem bila prepričana, da se bo določeni hrani težko odpovedati, nikoli pa si nisem mislila, da se mi bo najbolj od vsega luštalo krofov! Nič mi ne dela težav, krofi pa so moja izjemno šibka točka (beri: že ko jih voham, se mi cedijo sline in bi najraje požrla vse pred sabo), kljub temu, da jih prej skoraj nisem jedla (manj kot 10 na leto). No, vsem je lahko jasno, kakšno je moje "trpljenje" v tem pustnem času, ko so krofi POVSOD! Malo se mi je že mešalo
ampak sem vztrajala pri svojem.
Sem se že sprijaznila, da se bom pač še malo mučila, potem me bo pa itak minilo (cvrem doma ne, zato si jih ne napravim sama, tisti iz pečice pa pač niso isti). In včeraj so čisto slučajno do mene prispeli štirje sladki, mastni, dišeči, VEGANSKI krofi
Narejeni so bili za punčko, ki zaradi alergije ne sme jesti nič mlečnega in jajc, in sem jih dobila za pokušino tudi jaz. Aleluja! Če ne bi vedela, da so veganski, ne bi ugotovila, edino mičkeno manj sladki so bili. Sem si nameravala (vsaj) enega pustiti danes za zajtrk, pa je še ta okrog 11h končal življenje na tem svetu
Jaz pa zdaj cela srečna, ker me tisti nadvse lepi v trgovinah niti malo več ne ganejo. Tak, zdaj pa samo upam, da bom zdržala do naslednjega leta