Daj si duška

Uau, ne vem, kako mu uspe vsakič VSA-KIČ me sprovocirat do te mere, da popizdim. Pol je pa seveda on bogi, ker se jst derem nanj. Da pa on tri dni prej teži in jamra in se živcira in nekej, ne to pa ne vpliva na to.

Nemogoč je, res je nemogoč!!

jernejch - ti tega ne zastopiš, a veš.
Ti fali un y, pa take.
Stari zakonci vemo, da se je v bogi-bogi stejtu treba dat na ommmm.
Pol je šele hudič, ampak...

Moj dragi je trenutno na bolniški, zaradi svoje neumnosti (se je v toplicah "igral" z mojim bratom - oba odrasla! - in si poškodoval rebro oziroma nekaj tam okrog, še zdaj ne vem točno kaj). In valda ga vseeee boli, je bogi bogi. In kaj naj jaz? Ja nič, tiho sem, strežem mu in pospravljam. Vse to z grdim pogledom ampak reeees no, zakaj so desci tako booooogi, ko jim nekaj ne paše, so zboleli, jih kaj boli? Ker se ne spomnim, kdaj sem jaz nazadnje tako jamrala kot zdaj poslušam že drugi teden. Pa sam si je kriv! In valda nič ne more. Ko sem bila pa sama na bolniški nazadnje, sem pa vse morala, plus kosilo je imel vsak dan skuhano (priznam, tudi mene je včeraj čakalo kosilo, ko sem prišla domov, ampak tako, ki ga pripravi pečica, njemu ni bilo treba veliko). V glavnem, kar se moških tiče .... adijo pamet. Nikoli jih ne bom razumela, verjetno tako kot oni nikoli ne bodo nas žensk razumeli. Ampak vseeno .. a je treba tega?

Pa saj nekaj časa sem bla na ommm, prisežem! Samo ... pol se mi je pa odpeljalo na eni točki in je blo KONC.

Ja, moški - močnejši spol. My ass, pa močnejši spol. Ženske zdržimo neskončno več! In bolečine in psihičnega pritiska in dela in vsega. Mamicu jim!

MM - samo zdi se ti tako, ker so VSI ISTI.

Včasih si mislim, mar bi ostala zgolj pri mačkah, pa MIR

No, samo še tisto točko presežeš, samo enkrat, pa si zmagala.
Ko enkrat doživiš to zmago, lahko začneš razmišljati o kakšni zlati, al pa diamantni.
Teli naši Čohalniki so zlatiiii, samo kakšne svoje glupe fore pa morajo imet, no.

Teli naši Čohalniki so zlatiiii, samo kakšne svoje glupe fore pa morajo imet, no.

PS: tudi jaz občasno komplet znorim in mečem telefone okrog (ne svojega, ne ), ampak opažam, da je vsako leto manj tega. pa ne nujno, ker bi jaz dosegla tako visoko stopnjo tolerance, ampak ker se pač sčasoma naučiš živeti drug z drugim ...

Itak da so zakon te naše "močnejše" polovice. Dolgčas bi bil brez njih, pa hudiča, kregat se tud ne bi mogle

ammmm.....komentar na temo čohalnikov bom preskočila

Me pa ful hudo matra...zakaj hudiča se folk obrača po pomoč, če je potem ne sprejme? Zakaj angažira x ljudi, ki ne sedijo na zadnji plati in se čohajo in čakajo, da pride kakšen problem, da bojo koooončno imeli nekaj za počet - potem ga pa sami "rešijo"? F*k of, res, take mastne besede bi jim natresla, da bi bile same ******** Svet bi bil hitreje rešen brez rešiteljev, bogami, neprimerno hitreje. No al pa ne ravno svet, živalska scena pa zagotovo. Je*ite se, kreteni!

Leia, nabavit natančno tehtnico in znamke in sprintat cenik Pošte, potem pa lizat znamke in vršt navadne pošiljke zunaj v kaslc, pa k*inc pol gleda bakice in položničarje
Mi (firma in tudi društvo) imamo pogodbo s pošto, tko da oddam vedno na okencu, pred katerim ni vrste (ker na pultu piše: "prosimo, stopite k sosednjemu okencu" ali "zaprto")

Mah, sem pred časom oddajala tudi za firmo na tejle "naši" pošti, pa so bile vedno neke komplikacije (oh, vem, da veš ) Za to, da parkrat na leto (jaz osebno) pošljem mini paketek, se mi ne splača kupovat tehtnice, pošto, ki je mičkeno večja, pa zaradi izjemnega urnika našega poštarja itak vedno prevzemam na pošti, tko da imam takihle bakic redno poln kufer

Danes so me pa še dodatno zjezile: če pridem jaz po priporočeno pošiljko, je za identifikacijo dovolj, da me vpraša: "A je to za vas?", če pa pošljem dragega po navadno pošiljko, ki je poštar (bojda) ni mogel spravit v nabiralnik, zahtevajo pa pooblastila pa dokumente pa ...

Jst pogrešam našega bivšega poštarja. Vsak dan je bil isti, vsak dan je prišel ob pribljižno isti uri, vedno prijazen, nikoli nič uničil/speštal,...
In potem je prišla reorganizacija lokalnih pošt. Pošta na prvi dan ni locirana na lokalni pošti, ampak na pošti 5km stran. Poštar je vsak dan drugi ker so pač oni sedaj dispačirani od tam.
Ker je vsak dan drugi poštar, pomeni da je kdaj pošta tu že pred osmo, kdaj pa šele ob treh popoldne.
Eden od teh poštarjev rutinsko ne pozvoni na zvonec ko ima kaj za podpisat, drugi pa pozvoni 1x, in preden do vrat pridem (pa nisem polž) že odhaja in ga komaj ujamem. Je zelo v stilu tistih otrok iz ameriških filmov ki zvonijo zvonce sosedov in potem pobegnejo da osebi v bajti ni jasno kdo je zvonil. Samo da je vse prec takoj jasno ko nabiralnik odprem in je piltek. Ali pa njega vidim v hrbet ko skoraj dobesedno "leti" dalje.
In bože nedaj da res zamudim pošiljko ker prvi dan ne pride na lokalno pošto. Roma nazaj 5km v zagorje. Kjer jo pogosto lahko prevzamem šele po sedmi uri zvečer. Na lokalni pošti jo lahko prevzamem šele naslednji dan, torej če je to na petek, in jaz soboto delam, jo lahko dobim direkt šele ponedeljek.
Pa da sedaj, v novi reorganizaciji vsaj 1x mesečno (ponavadi bolj pogosto) na pošto nosim pošiljke za osebe ki jih na tem naslovu že dobro desetletje ni več. Prej, kmalu po vselitvi sem 1x šla na pošto, objasnila da oseb na tem naslovu ni več, poštar si je zapomnil in so direkt obračali pošilke s pripisom "preseljen", sedaj sem pa že neštetokrat nesla na pošto nazaj stvari, pa še vedno dobivam v kastlc.
Grrrrr. Zakaj niso mogli stvari pustit tako kot je bilo. So vsaj delovale.

Zdravo mene pa zanima če ima gdo za oddat ali pa za mali denar prodat haskija, iščem za 6 let starega sinčka si ga močno želi.

A je komentar potreben? In potem si bo ta sinček omislil drugo "igračko", pa bo pes odveč ... in kje bo pristal?

jagodka napiši da imam jst. Naj dajo naslov, pošljem kar s pošto, da se ne bodo matral in vozil okol za prevzem. Seveda pod pogojem, da bodo skrbel zanj, ga skopal vsake toliko, pa da bo lahko spal v postelji skupaj s 6 -letnikom. Če so pripravljeni na te pogoje, ga z veseljem podarim. PLIŠASTEGA SEVEDA.

Drgač pa resno, folk ni normaln. Res ni.

v podobno kategorijo sodi še: "mi bi radi mini maltežana, ne tavelikega (taveliki so čisto preveliki). pa če bi ga lahko zastonj dobili, ker se nam zdi 400 evrov za čistokrvnega brez rodovnika na bolhi preveč"

Sorcerer, priznam, da sem v primerjavi s tabo razvajena - moja pošta je dejansko le kakih 50 m od doma, odprta pa je ves dan, vsak dan
ampak ko vidim tistih 5 okenc, od katerih so tri zablokirali, eno pa je trenutno zaprto (ker ima zaposlena deljen delovni čas), pred edinim delujočim pa (prav danes, sem štela) 7 ljudi s kupi papirjev za fotokopiranje, položnicami, loterijskimi srečkami (in vmes še kdo z navadnim pismom) ... ne, res, ne razumem te logike ... pa še zaposlene kar naprej menjavajo, da se praktično ves čas učijo in lovijo

Po reorganizaciji nas je naš nov poštar vprašal, če imamo pse na kaj alergične in če jima lahko daje priboljšek in od takrat naprej imamo pokvarjene pse - tahud čuvaj sedi pri ograji in mahlja z repom, tamala pa zraven od veselja tuli. Tudi v splošnem nimamo pripomb čez lokalne poštarje in pošto, se trudijo kolkr se da. Kako bakico, ki ima "samo tole" še pa js kdaj naprej spustim

Jst sem bila prej razvajena. Do 5 let nazaj sem imela takega poštarja ki je mojega pokojnega Pikota s priboljški razvajal. Zadnji poštar pred reorganizacijo je mojega mačka po imenu poznal,... Zdaj imamo pa takole. In je res šok, takala sprememba, ko si prej razvajen bil. Res pogrešam stari sistem, in prejšnjega poštarja.
Moja lokalna pošta je pa tako blizo da jo skozi okno vidim. Pa mi ne pomaga kaj dosti če so odprti deljeno, čisto kratko, pošiljke dpa zdaj prvi dan čepijo 5km stran in ne lokalno. Pa že kadar so odprti sta samo 2 okenca, od tega vedno osprto samo eno. Vrsta pa včasih taka da se skozi vhodna vrata vije. Dobesedno.

Kako bakico, ki ima "samo tole" še pa js kdaj naprej spustim

ma, mam tudi jaz vedno "samo tole" (in je to tudi res) - bakice pa potem skoraj vedno privlečejo na plano paket položnic

poštar pa - kot sem rekla - nikoli nobene večje pošiljke ne prinese s sabo (enkrat me je prepričeval, da je ravno na poti po paket, ko sem iz nabiralnika pred njim vzela obvestilo ), po reorganizaciji pa nikoli ne vem, kdaj bo zadeva dejansko "dostopna" na pošti - njegovi zapiski o urah so itak nečitljivi, ura pa vsak dan drugačna (s tem da paket pošte niti zapustil ni )

ma, v vseh poklicih so dobri in slabi, jaz imam žal v našem malem mestu slabe izkušnje ... pa sem sprobala že vsaj 4 različne poštne izpostave ...

No jaz sem tko narejena (in kdor me pozna, to ve), da se vsakega klica ali SMSja po 21h, kaj šele po 22h, zelo ustrašim, ker to je zame že neprimerna ura za klicanje in SMSjanje, primerna izključno samo za res nujne primere.
Pa dobim včeraj ob 22.35h SMS: " Halo, imate še mucka? Koliko je star?"

Awww, razlike v spalnih vzorcih.

Pri meni, mojih znancev nikoli ni strah klicat kja nekje do polnoči. Sms-i lahko skačejo celo oč ker dam telefon potiho. Ko zaspim, zaspim. Klic bom slišala v nujnih primerih, vibra 2x me pa ne zbudi, če je samo sms.
Poleg tega so dnevi ko sse mene zvečer da šele po deveti/deseti uri priklicat ker sem do takrat v službi. Posledično me tisti ki me poznajo bp kontaktirajo.
Bože nedaj pa da me na frej dan kdo kliče pred deveto zjutraj. Stara starša imata tako ornk navado da me pokličeta vedno ob točno devetih, minuto čez devet,... In imam res občutek da sedita tam, s telefonom v roki, in čakata da pretiktaka do "meni primerne" ure.
Ajde, so še kakšne zaspane nedelje ko sem na računalniku obtičala do treh zjutraj ker sem bila obtežena s polnim naročjem mačk ki jih nisem hotela zbudit, in me tudi ob devetih (ali še kasneje) klic še vedno zbudi, ampak ok

Sama se trudim ne klicat/smsat pozno zvečer in zgodaj dopoldne razen če osebo poznam dovolj da vem da bo še budna. Kakčne znance bi mirne duše klicala ob dveh zjutraj, naslednji dan pa pred opoldnevom sploh ne.
Spet drugih po osmi uri zvečer ne kličem. Stvar domene, spanja, navade, predvsem pa kako dobro klicano osebo poznaš.

Duško, zdaj se lahko že počasi pozdravim ane? Ne da se mi več.

Stvar domene, spanja, navade, predvsem pa kako dobro klicano osebo poznaš.

tale, ki ga omenja oaza88, po moje ni bil niti znanec

me je pa tole spomnilo na eno anekdoto, ko je moj dragi še delal ponoči (oz. na 4 izmene)
če so hoteli vsaj približno funkcionirati, so pač morali vsakokrat obrniti bioritem in zanje je bila noč čisto navaden dan
in tako je nek sodelavec kupoval eno reč preko malih oglasov. odpre oglasnik, pokliče ... in je bil precej šokiran, ko se tisti na drugi strani ni hotel pogovarjat ker je bila ura 3 zjutraj

moji ekstra pridni mački so mi fotelj poscali