Zavetišče Mačje hiše

Čisto vseeno, tisto kar je v bolj okolju prijazni embalaži.

Myo, myo, MaHerji se spet malo javljamo, toliko da vidite, da smo še živi .
Zadnje tedne so si naši podrejeni razbijali glavo, kako nam izpolniti eno izmed redkih skromnih želja, s katerimi jih vsak dan zasipavamo - odločili smo se namreč, da bi mi tudi imeli jelko. V vsaki zavetiščarski sobi vsaj eno. Naravno, seveda, ne tistega plastičnega bljaka, ampak takšno, ki ne bi umrla, ker bi prišla k nam, pa da bi se dalo po njej plezati in bi lepo jelkasto dišala. Obvezno bi morala imeti tudi veveričke in vešče, mogoče kakšnega majhnega neškodljivega lubadarja, ki bi ga lahko preganjali ... Pa še marsikaj, ampak nima smisla, da vam vse naštevamo, ker menda takih jelk ni za dobit. Razen če se preseliš v gozd. To nam pa ne diši najbolj . In smo, kot po navadi, prišli do dobrega starega "kdor z majhnim ni zadovoljen ...". In smo dobili takšne mici pici mobilne nadomestke zelenih jelk. Plezat se sicer ne da po njih, veveric tudi ne skrivajo, dišijo pa in lahko jih grizemo . Smo prosili zbiralko drekcev, naj nas ovekoveči s temi kvazi dreveščki, da bodo MaHerji, ki so že na svojih kavčih videli, kaj zamujajo . In je naredila nekaj takšnih fotk.




Ko nam jih je vsa ponosna pokazala, smo jo vsi sumničavi napadli - ej, da ti slučajno ne inhaliraš tistih naših drekcev?! Ali pa - vsemogočni krempelj te zahaklaj - da na skrivaj ne kradeš naših zalog mačje mete?! Ker to so zaloge za MaHerje, ona pa ni MaHerka, kvečjemu ZMaHana. Je vse zanikala (kakopak) in obljubila, da se bo bolj potrudila (mi smo pa spet dobili dreveščke ). Vseh nas menda ni ujela, čeprav smo se res potrudili in se zelo zelo nagnetli okrog zelenega veselja.







A smo kul al ja?! Toliko zaenkrat od nas, zdaj gremo pa malo bruhcat povsod, da se ne bodo pritoževali, da z nami ni nobenega dela. Čav mjav!

Ijej, kakšno prešerno rajanje okrog novoletnih palm

A smo kul al ja?! Toliko zaenkrat od nas, zdaj gremo pa malo bruhcat povsod, da se ne bodo pritoževali, da z nami ni nobenega dela. Čav mjav!

tale pa name leti, anede?? Ker moj komentar je bil: Tisti, ki si je tole zmislil, bo pucal. Šapova, itak

Toliko zaenkrat od nas, zdaj gremo pa malo bruhcat povsod, da se ne bodo pritoževali, da z nami ni nobenega dela. Čav mjav!

Dragi MaHerji, samo pazite, da slučajno ne boste bruhcali na ploščice, parket in na podobne dolgočasne gladke površine. Posteljice so veliko bolj pripravne za te zadeve, še najboljše pa je bruhcanje z vrha praskalnika navdzol po vseh dlakastih nadstropjih, pa v kakšnih finih težko dostopnih kotih tudi prav posebno fajn paše.

Mah, Helena, ti mački se, kadar imajo takšen dan, čez vse pritožujejo, tako da leti po moje na vse nas, podložne. So pa k sreči toliko uvidevni, da travo večinoma izbruhajo v wcje (sem jim hvaležna), razen, ko je čas za ocenjevanje - takrat se okrog skoraj bruhajočega nabere vsaj 5 sodnikov, ki budno spremljajo dolžino, slog, glasnost ... bruhanja. In pri ocenjevanju so precej strogi, jaz nimam poguma, da bi se izpostavila njihovemu kritiškemu očesu .

Eh renata, nimaš pojma. Najboljše je seveda bruhanje na kavče in postelje.
Ali hočeš rečt da vašim ubogim trpečim mučenim živalim niste priskrbeli enega kavča, ki bi ga lahko šli pobruhat?!?!

Najboljše bruhanje je v čevelj. Od kakšnega gosta.

Pojma nimaš

Tocno tako. Seveda ravno pri kosilu, pod mizo in gost je sezul cevlje , ker so novi in ga malo zulijo.

Najprej zdravje, pol pa kultura, to je pa ja že od pamtiveka znano.

Najboljše bruhanje je v čevelj. Od kakšnega gosta.

Aaaaa, zdaj razumem. Travco jim je nujno treba postrečt takrat, ko tašča pride v inšpekcijski pregled spucanosti.

Očitno so MaHerji izkoristili nočni dostop do računalnika in prebrali vse zlata vredne nasvete, kam je najbolje bruhat . Liam sporoča, da je vse temeljito premislil in vse domislice strnil v briljantno idejo - zakaj bi bruhal po obutvi in pohištvu, če se da tudi po kompanjonih? Tako sta bila Rio in Paris bogatejša za prelivajoče (dobesedno) se rjave pramene . Liam, hvala za idejo, kako že na prvi pogled ugotoviti, kateri črnuhec je kateri .

Brihta mala

Je slisal da imajo posvojitelji menda raje zelvice od crnuhcov pa je pomagat hotel. Kamuflaza velja.

Smo slišali, da se da decembra dobit še kakšno darilo viška. Da hodijo okrog Šmiklavž, Beži ček in en dedek, ki mu je rado mraz (to pomeni, da ga zebe, no). Pa da še raje pridejo, če jim nastaviš mleko in piškote (smo slišali tudi za korupcijo in podkupovanje, a kdo smo MaHerji, da bi sodili?!). Tistega šmentanega Šmiklavža smo raje preskočili, ker menda nosi predvsem mandarine , za Beži čeka smo pa naročili piškotke, takšne fine, z veliiiko tune in še več mačje mete (da bi se mu malo pomešalo v glavi, pa bi kar vse darile pri nas pustil ). Mleka mu raje nismo nastavljali, starejši ljudje menda slabo prebavljajo laktozo (ja, ok, spili smo ga, kaj pa naj, če je bilo kozje?!). Nastavimo mi lepo te piškotke,

čakamo, pa nič . Ne vemo, a je tip vegetiranec ali mogoče celo vogon, pa ne je tune?! Ali je pa samo tako hitro bežal, da se ni imel časa ustavit pri nas. torej odpade. Smo se - v upanju na mega darile - držali nazaj in skrili piškotke, da bi jih nastavili tistemu stricu, ki ga zebe. Ampak on pride šele konec leta, piškotki bi se lahko pokvarili, ni to za stran metat. Smo sklenili, da za vsak slučaj poskusimo piškotek ali dva, da vidimo, če bodo zdržali. Potem pa ... no, nas je veliko, okusi so različni, vsak je moral malo pokoštati. In smo zmazali vse . Zmrznjenega dedka mogoče ne bo k nam, čeprav upamo, da glede na to, da ni kapitalist, ne da veliko na te podkupninske finte in se vseeno ustavi tudi pri nas.
Takole smo poskušali


Nekateri so pozabili, da je v piškotih tudi mačja meta in pohrustali kakšnega preveč .







Ljubezen gre skozi želodec

Se nam zdi, da je bila tudi fotoreporterska ekipa pod vplivom .

Še zadnje drobtinice ...


Želimo vam, da okrog vas v teh dneh ne bi preveč pokalo, da bi bili na toplem, imeli kaj dobrega za pod zob in tudi v novem letu ostali naši prijatelji.
Pa da bi dobili darile.
MaHerji

Sorry, ampak tvoj post me je TAKO ZELO spomnil na tole...

Kdo vam je pa kukije prinesel? Teta Brezžička al Zmrzljiva Babica?

Dragi maherji, bi bili tako prijazni in delili recepturo za piskote slastne? Ker vas je tako lepo gledati, ko uzivate v dobri papici, bi privoscila nekaj podobnega tudi svojim"koscenim" mackonom.

Renata, tega vprašanja ne razumemo najbolj, kukiji pač so, tako kot briketi in konzervice (te sicer preredko) in voda in zrak ... To pač je, a ne .
Jagodka85, mi bi jih naredili takole: zmešaš srednje veliko konzervico (140-156 g) tune ali piščanca ali ..., 1 jajce, žlico olivnega olja, skodelico kuhanega riža, pol skodelice riževe moke, nasekljan peteršilj (ali še raje mačjo meto), po potrebi dodaš še malo vode. Dobljeno zmes razporediš po peki papirju, pečeš 15 minut na 180*C, vzameš iz pečice, narežeš na koščke/z modelčki izrežeš piškotke in vrneš v pečico za vsaj še deset minut. Po tem času so prijetno gumijasti, lahko pa jih še nekajkrat premešaš in zapečeš kolikor želiš. Potem čakaš, da se ohladijo, nakar jih pohrustaš, vseeee. Dober tek!