Heinz, Sini, Dodo in Lilli

Tak prizor me je pričakal včeraj zjutraj, ko sem odhajala v službo


In enak, le da malo višje, ko sem prišla danes domov
Binka se je medtem preimenovala v Lil(l)i, potem je bila zopet Binka, pa Binkič, pa ne vem kaj še vse. Uradno je zdaj nekako Lilli Binkič In Lilli Binkič ratuje ena krasna muca, rada se crklja (ko se utrudi), takoj zaprede, ful ne mara ostati sama, takrat joče kot en mačji dojenček in kliče preostanek tropa k sebi. Vsake toliko ju pri hranjenju ločim, ker je Dodo take sorte, da bi pojedel vse, kar mu pride mimo smrčka in če grem takrat še jaz iz prostora, začne Binkič tuliti in prositi, da naj se prosim že enkrat vrnemo Drugače je pa živahna, na miru samo ko papca in spi, eno zdravo in veselo mačje dete
Heinčina prisotnost se še vedno dozira po žličkah, naj si nonica vzame čas, se nam prav nikamor ne mudi. Od Binkinega prihoda dalje z velikim veseljem bivakira v moji spalnici in nič ne kaže, da bi si želela iti kamorkoli drugam Jo bom zašpecala moji pulmologinji
Vse bi bilo več kot popolno, če bi le moj zlati Sini bil tu. Tolažim se s tem, da je z njegovim odhodom Binkič dobila stalni dom in da je srečna in tudi Dodo je ponovno hepi, ampak Sini, Sini mi je zlezel pod kožo, čisto in povsem, od samega začetka. Moj, moj Sini

Pa še ena zanimivost: Sini je karakterno bil izredno nežen, veliko bolj od Dodota, vendar je Dodo do Binke/Lilli zaenkrat veliko bolj toleranten, kot je bil Sini do Dodoja. Sini ga je namreč (brez prave agresije) znal takoj postaviti na mesto, ko je Dodojeva igra prerasla njegove živce, medtem ko je Dodo do Binke popolnoma popustljiv, v vsemu. Še vse igrače ji odstopi, tudi če se on igra z njimi, pa od hrane se umakne (z malo renčanja, pa vseeno). Pravi gentleman

PS: se opravičujem za velikost fotke, ne uspem je pomanjšati

Dodo je zdaj starejši brat z nekaj Sinijeve šole in nekaj svojega dodatka, kar je edino prav. Verjetno se pozna, da sta Binkič in Dodo vseeno po starosti precej blizu, gentlemanstvo pa tudi ne škodi, ne pri mucah ne pri dvonogih
Moksa, saj bo

Na tej fotki sta videti čisto zadovoljna in dajeta vtis, da greš komot tudi v službo, ker jima je skupaj itak fino.

iiiiiiiiiiiii

Srčeci mali

Kako lepo.

Joj, kičkoti

Tole šinjorinco je malce težko slikat, ker je med igro večinoma takole:

In kljub temu, da je zvita in prebrisana kot tanajpametnejša lisica v gozdu, se ji včasih kaj zalomi in zgodi se, da ji med prinašanjem ulova na kavč, ulov enostavno pade iz gobčka
In adijo pero!


Par sekund kasneje je plen ponovno na varnem v njenih mehkih, a neizprosnih šapicah


Karakterno krasna muca, več si ne bi mogla želeti - ne Dodo, ne jaz. No, edino Dodo je rahlo zaskrbljen, ker je požrešna vsaj kot on, papcala bi prav po vsaki rundi igre, malo pa tudi vmes

Še en mesidž za Trixi: alergije n-č, moja teorija je tokrat porušena

Jupi, superca, sem vsakič vesela, ko preberem kaj lepega. V tem primeru pa še posebno! Vesela za vse vas!

Rjava blazinica

Kera hecna facka na drugi fotki

Meni so bolj smešne tiste noge na taprvi...

Trije tedni brez tebe, srce moje. So trenutki, ko enostavno ne morem dojeti in so trenutki, ko me dokončnost tvoje odsotnosti boli do onemoglosti. Nisi bil moj prvi muc, a si tisti muc, ki se je najmočneje in najgloblje usidral v moje srce in dušo in od tu te nihče, niti smrt, ne more pregnati. Moj neskončno nežni, črni, mehak maček, ne poznam besed, ki bi lahko opisale, kako zelo te pogrešam. Razen ene in ta ena je tvoje ime.


Sini, rada te imam. Do konca vsega in čez. In zdaj si prav gotovo rahlo sitno zamahnil s konico repa in zamrmral "ej, pa saj jaz to vseskozi vem".

Ne morem drugega, kot da svoja 2 črnuhca stiskam in stiskam... še v tvojem imenu.

Da se ne bom še tu samo cmerala , moram še malo pohvaliti Binkico: super faca je; vsaka, še tako majhna razlika v razpoloženju se ji pozna na obrazu - nekako tako kot na zgornji sliki, ko je izgubila perota, take izraze menja neprestano in je (tudi)zaradi tega res eno smešno in prikupno bitjece Pa zaprede ful rada in zelo veliko čeblja
Nona Heinz je od sobote dalje na silo ponovno deložirana iz spalnice k Dodoju in Binči - po enodnevnem renčanju in pihanju so odnosi zdaj povsem urejeni. Kar seveda pomeni, da odnosov ni, ker se brihtna Binči drži varnostne razdalje, Dodo pa se za vsak primer še vedno postavlja vmes in pazi, da ne bi padla kakšna nepotrebna klofuta od tastare. Ne gre ji zameriti, je že skoraj povsem gluha in zadnje čase se mi zdi, da se ji je tudi vid poslabšal, zato je najbrž tudi bolj sitna kot sicer.
Skratka, super nam gre

Bravo, super ste

Kako lepo je brati vaše poste

Najnovejše foto poročanje z obalnega konca vam bo povedalo, da se je danes zgodilo nekaj prelomnega:

In da če sem se z Dodojem trudila, da bi ga z “ne to, ne ono!!!” in “Dodo, dijobono, neeeeee” (hmmm, mogoče pa me zato ne mara …) naučila, da se po delovnem pultu in po štedilniku pač ne spodobi hoditi, sem z Lilli Binkič to utopijo povsem opustila. Dodo je mojo odločitev pozdravil z navdušenjem, Binka pa se nanjo čisto požvižga:

Mi je namreč že na poti iz Ljubljane v Koper zaupala, da se ji bom jaz povsem prilagodila in naj ne izgubljam energije z vzgojo mačk, ker je tekma vnaprej izgubljena

Prisežem pa, da ko spi, je en velik angelček:

Ja ja, celodnevno zganjanje barabij človeka (ups mačka) utrudi.