Sonček, Kushi, Ita in angelček Puhi

Kushi, a bi ti men mal tale tvoj rep posodu, da me ne bi tako zeblo

Lej ti ta rep!

Pica škatle so najboljše - očitno. Sploh če so zraven električnega radiatorja, da lahko zraven greje še svojo ritko

Kushi in Ita


Pa še Sonček moj zlati


Sicer pa se imamo fino, s Kushijem se veliko čohava, tudi po trebuščku, pa paše mu, zelo! Z Ito in Sončkom se pa itak skoz crkljamo

V glavnem, ni nam hudega, razen ko je treba dat kako tabletko na par mescev in kako ampulo za vrat

En tak lep in zanimiv trio je pri vas - Kushi obvlada, kaj je uživancija: dobra hrana - ali pa vsaj vonjave po njej (slej kot prej že kaj pade za mačjo rito) in stiskanje na toplem - pa Ita in Sonček za njim prav nič ne zaostajata

Ja, u živat res znajo me je pa zadnjič skoraj kap, ko sva z mojim nekaj gledala, mački so bili vsak na svojem mestu, Ita je bila na stolu, pa bučka ji je dol visela, kot da bi umrla. Jo pokličem enkrat, dvakrat, trikrat, nič, tudi trznila ni. Moj zažvižga, nič. In ko vstanem, je tako leno dvignila glavo, da nisem mogla kaj, da se ji ne bi smejala, v resnici sem se pa ustrašila kot hudič križa. Moja moja Ita

Pa s Kushijem se že božamo po bušiju, pa češemo, skratka uživamo za Sončka se pa vidi, kje je najraje - v naročju, tako mojem kot Juretovim

Joj, kako uživajo Kushija bi tko po tistelem bušiju mečkala

Danes samo tole:



Minilo je že no leto brez Puhija. Pred enim letom na današnji dan sem ga peljala na veterino, kjer sva se poslovila za vedno. Vem, da je bilo tako prav, da ni več zmogel, niti nisem več zmogla sama, ampak vseeno, boli še vedno. Ne mine dan, da ne bi pomislila nate, moj dragi Puhi. Sedaj si en najlepših mačjih angelčkov in najsvetlejša zvezdica na nebu

Čeprav je tvoje fizično mesto v našem tropu "zamenjala" Ita, pa mesta, ki ga imaš v mojem srcu, ne bo zamenjal in nadomestil nihče. Hvaležna sem za čisto vsak trenutek, ki mi je bil dan, da sem ga preživela s tabo. Še vedno se včasih vprašam, če bi lahko kaj drugače naredila in bi bil danes še z nami ali pa če bi te pustila, da te posvoji kdo drug, pa bi bil še živ ... ampak itak nič od tega ne pomaga, ne meni in ne tebi. Tako da si želim samo to, da uživaš na drugi strani mavrice in se poln življenja in energije, predvsem pa zdravja potepaš po neskončnih zelenicah, želim si, da so tvoje skodelice vedno polne dobre papice in da se razumeš z vsemi, ki so odšli tja, kjer si. Nikoli te ne bom pozabila, dragi moj, nikoli, v to si lahko prepričan.

Hvala, ker si dovolil, da ti izkazujem ljubezen na moj način, da te lupčkam, čoham, ti polnim skodelice in čistim wc-je. Hvala za vse.

Rada te imam

Žal mi je, da je bil le kratek čas z nami in vami. Nič se ni dalo spremenit, ni se ga dalo rešit.

jagodka

Imel je srečo, da je imel tebe.

Žal mi je, da vas je prehitro zapustil, a kot so že pred mano povedale, je imel srečo, da je imel vas

Puhi , Jagodka .

ojej, res lepo napisano, kar malo cmizim, priznam....

jagodka

Hvala punce. Saj vem, da je bilo itak pravilno, pa ni šlo drugače, kot da ga pospremim na zadnjo pot, ampak saj žal same veste, da je težko. Ampak bo. Imam doma tri bučmane, ki me vsak dan razveseljujejo, tako da dolgčas mi itak ni Je bil pa Puhi definitivno nekaj posebnega. Že ko sem ga prvič pri Trixi videla, ko je kar dvigoval svojo rito, ko ga je človek božal, sicer je bil še malo preplašen, ampak je hotel pozornost človeka in ta mu je tudi prijala ... sem vedela, da ga želim. In sem ga imela, sicer kratek čas, ampak sem ga imela. In za to sem hvaležna. Ne vem, ne znam pojasnit, ampak je bil en poseben muc, no ja, še bolj poseben kot sicer

Se še vedno spomnim tega prizora, takoj si mu bila všeč!

Kushi ve, kako se vodo pije "like a boss" ali kot "lenko"



Fotka je slaaaaabaaaa, ampak se vidi bistvo (da Kushi leži ob skledici in ima bučo napol notri, če kdo kot bistvo slučajno vidi smetišnico ali kaj drugega ).

Bemtiš si frajer, Kushi

Jagodka, o kakšni smetišnici ti govoriš?! Maček je na sliki, lep maček

Men se pa vidi, kot bi imel vodno meditacijo . Kushi, sam da ti je udobno, pa da nisi žejen

Ah Puhi, danes je tak dan, da se spomnim žrtev zahrbtne bolezni, ki je lani ob tem času ugasnila tudi tvojo lučko.

Ene lepe pozdrave vam pošiljajo tile moji lepotci!

Da boste videli, da smo še živi

Pa da vam še nekaj povem - po enem letu je pri Kushiju tak napredek, da se še tujim pusti božat, seveda ko se mu zazdi, da je tako prav. Vsako jutro me čaka pred kopalnico, da gre skupaj z mano na wc, kjer ga lahko božam in čoham in se premetava na hrbet, da ga božam po trebuščku (a mi je kdo fouš ), dokler ne morem bit več v tem čudnem položaju in se potem prestavimo v kuhinjo, kjer jim pripravljam papico pa se mi mota okrog nog, tako da imam na vsaki strani po enega mačka (ena stran je še frej ), ki čaka na svojo dobro papico. V glavnem, nam je fletno no. Izredno pozitivno na Kushija vpliva Ita, čeprav verjetno nevede, se takoj z vsakim sklofa, samo da ji pride preblizu. Ampak ko Kushi vidi Ito, kako priteče k meni, potem to naredi še sam in se mi dobrika, pa začne presti kot traktor.

Sicer smo bili v tem času nejavljanja tudi prehlajeni, najprej Sonček, potem še Kushi. Sonček je bil na antibiotikih, vmes sem sicer hotela dati še Kushiju iste antibiotike, dva ali tri sem mu uspela dat, potem je bil pa tri dni tako potrto videt, da se s temi podvigi nisem več ubadala (ker se mi je srce paralo, ko sva ga z mojim lovila po stanovanju, mi niso take igrice preveč všeč), pa se je tudi poštimal po parih dneh. Sem vmes že mislila, da se mu je ob vsem tem stresu lovljenja in dajanja tabletk pojavil FIP in sem o tem vsa panična spraševala tudi našo zlato Trixi, ampak na srečo se je potem poštimalo vse

Vsi so tudi dobili ampulo Strongholda, ker nas bolhe kar naprej napadajo, pa je sedaj hvalanevemkomutočno mir (tok tok), jim moram pa seveda za preventivo spet dati vsakemu po eno ampulo. So pa Sončka pri veterinarju tehtali in je takrat (približno mesec nazaj) imel kar 6,4 kg ampak prisežem, da ne izgleda tako težak, je pa čutit te njegove kile, ko se pokne nate in na tebi leži kar nekaj časa

Sem pa vsa obupana glede briketkov, ki jim jih dajem. Ko prinesem domov nove briketeke (ker na istih ne obstanejo sploh), sem vsa vesela, ko iste briketke meljejo dva tedna, ampak itak, potem jih ti isti briketki ne zanimajo več. Trenutno jejo neke od RC - Fit32 mislim, da so, ampak s težavo. Ko prinesem kakšne, kii bi se lahko uvrstili med junk food, jih ne jejo, pa lahko prinesem vsak dan drugo vrsto okusa. Isto je pri briketih boljše kvalitete. In ne vem več, s čim naj jih hranim ... torej, kakšen nasvet? Ker ja, saj si rečem, da ko bodo lačni, bodo že jedli, ampak očitno temu ni tako, ker so skodelice skoraj ves čas isto polne kot so bile ob polnitvi.

v glavnem, da se ne bom še bolj razpisala, toliko zaenkrat od mene (od nas). Še za nazaj voščim vsem en čudovit božič, upam da je minil mirno, predvsem pa brez pretiranega pokanja.

P.S.: Se opravičujem za objavo brez repa in glave, ampak imam toliko v svoji betici, da ne vem več, kaj govorim in pišem