Bibi se vrača

Ja pa iiiiii no.
Trebušček samo za lupčkat ima tale otrok.

oja sam za lupčkat

jaz mislim, da se ji prav nič ne mudi, ker neskončno uživa pri vas ...res pa je, da bi bilo bolje za vse vpletene, z njo na čelu, da najde čisto svojega človeka s kavčem aja, pa kitaro

Bibi vam sporoča, da je pri nas vse po starem, da pa sem očitno pozabila povedati, kako zelo zelo se ji je popravila dlaka! Postala je res zelo mehka, predvsem ji je pa dlaka končno nehala izpadati Zdaj je že na pogled zelo gosta in posledično še bolj puhasto mehka

Takole mi pa pomaga pri delu (ja, bolj slaba, telefonska slika ...)

Pridna, zlata pomočnica.

Tale srčica je, po prebranem in videnem, neverjetno podobna moji zlati Trishi - tko mislim, karakterno.

Juuuuutro Ja, pač, nedelja

Kere skomine...
Miš mala, a bi tebe - prosim - lahko kdo čim prej opazil...

Bo, bo, tudi zanjo se bo našel dom Do takrat bo pa morala "potrpeti" pri nas

Itak, da bo. Pa prav n-č hudega ji ni na telih "počitnicah".
Želja za "arhiv" je čist moj ego-trip , da neham sama sebe maltretirat s "kaj pa če bi šlo".

te čist razumem

Buši še vedno čaka na čisto svojega lupčkarja

Tudi s tamodro ovco sta kar kolegici, ampak s tačrno se imata pa res radi

Juj.
Kolk je pa tole eno kjut bitje.

Lep buhteljček je ratala, sam za lupčkat

Bibi na dveh blazinah na posteljici na fotelju ... Da ji je ja udobno A vidite črne prstke?

iiiiiiii....
Hana je tudi imela črne blazince, pa snežno bele štumfe - kolk je pa to kjuuuuut res...

A veš, kolk je hecno - ker ima okoli belo dlako, se prav vidi, da so črni samo prstki in blazinice, ostalo pa roza

Včeraj si je Tilkova za svojo dušo privoščila en spešl kofe in čvek, z dodano vrednostjo priložnosti »cviljenja« nad prikupnostjo tele mične mačje gospodične v živo...
V skladu s pričakovanji , sta se obe damici ob prvem zvoku nepoznanega glasu čist nevidno in neslišno transportirali v njun varen kot, dudarska črna rita pa je ob znaku »obiski« takoj vklopila ves svoj šarm .
Kaj naj rečem? Njena začasna ne pove, da je tale punčka ena taka mini-mini mucica. Prisežem, da jo je za pol našega Tilkota. Z učkami, kot da se neprestano čudi nad vsako stvarjo, ki jo vidi. S puhasto dlakico, kratkimi tačkami in čisto belim, okroglim trebuščkom.
Juj, pa kako nežno je to bitje. Karakterno. Je ena tistih občutljivih mačjih dušic, ki ji je tole »podajanje« sem ter tja povzročilo kar nekaj stresa. Logična posledica tega je tudi njena nezaupljivost. Prav vidi se ji, da ima željo po spoznavanju, druženju, čohanju, pa enostavno ne zbere poguma.
V živo to zgleda tako, da se skrije za Lein hrbet in previdno gleda izza njega na eni strani, pa potem na drugi strani. Potem se končno opogumi, pa se pride pobucat, pa počohat, pa spet hitro nazaj za hrbet.
Čist zares me njeno vedenje spominja na našega Tilkota. Tale punčka bo nekomu, ki bo imel samo dovolj potrpljenja in vztrajnosti, da ji bo dal zadosti časa in sprejel njen »tempo« posvajanja čisto njenega človeka , prinesla prav toliko veselja v življenju, kot ga je meni naš »samo muc«.
Enostavno ga ni večjega zadovoljstva kot ta, da vidiš, kako se nezaupljiva, negotova, previdna muca prične sproščati in zaupati svojemu človeku. Res ne.
In prav take muce, ki rabijo v začetku več razumevanja, se neverjetno navežejo na svoje ljudi. Ena taka posebna vez se splete, ki jo je nemogoče ubesediti. Jo lahko samo čutiš.
Bibi se ima strašno fajn v svojem de-lux začasnem domu. Tudi njena začasna mama je prav taka, kot jo rabi. Ampak ne glede na to, bi bilo strašno fajn, da čim prej najde svoj stalni dom. In svojo stalno družino. Ker… dlje, kot bo v začasnem, večji stres ji bo povzročila menjava.

Ta pravi – kje se skrivate?
Škoda je prav vsakega dne, prav vsakega trenutka veselja, ki vam ga bo prinesla tale čisto posebna mačja punčka…