Kupila sem si neko čupasto volno, ker si želim narediti nov šal. In par dni nazaj, sedim na kavču in se lotim projekta. S kvačko, seveda, ker so pletilke le prehud izziv

Mila pride, povoha in gre. Očitno stvar ne diši tako, da bi se ji splačalo zapravljati čas. Gospod so pa spali, uredno zabubljeni v dekco, poleg mene na kavču. Ko je bodoči šal bil že kakšnih 15 cm dolg, kar dejansko ni nek dosežek v zgodovini kvačkanja, ampak je vseeno ta zametek šala bil že na prvi pogled lep, kosmat in veselo živahen, s pisanimi koščki volnic, ki so plapolali naokrog, so se poleg mene odprle rumene oči, njihov lastnik pa v luft in

Sploh ni vedel, bogi revež, kaj je to za ena žival, ki jo tako veselo premetavam po rokah
In še vedno ne ve, ker delo mirno puščam na mizi v dnevni, ne da bi se ga kdo pritaknil
Edit: Zdaj, ko danes pridem domov, tam pa vse razcefrano
