Kuža Filip išče dom

Se učim in zaenkrat mi ratuje, edin fršlok me bo lihkar, ker takele berem, pa ne morem nič napisat, ker me ni nihče nič vprašal.

Lubidobriboh helena, kaj naj bi še vprašala? Napisala sem svoje mnenje. Dejstvo, da ne tebi ne renati in verjetno še komu to mnenje ni povšeči, še ne pomeni, da bi morala karkoli vprašati. Zakaj ne pričakujete dodatnih vprašanj npr takrat, ko se strinjam z vami?
Iz zapisanega v tej temi vem, da je pes šel že skozi nekaj domov in pristal v zavetišču, oz. da ga zdaj zavetišče oddaja. Če je dejansko v zavetišču ne vem in ne grem preverjat. Kakor ne vem, če je po objavi letošnjega aprila dejansko šel v novi dom ali pa direkt v zavetišče/pod okrilje zavetišča. Res ne rabim vedeti nič drugega za zapisano mnenje in zaradi taistega mnenja ni potreben noben fršlok. Enkrat se strinjamo, enkrat pa ne, meni je to čisto normalno.

moksa, kr neki.

Se učim in zaenkrat mi ratuje, edin fršlok me bo lihkar, ker takele berem, pa ne morem nič napisat, ker me ni nihče nič vprašal.

Pridna. Kar nadaljuj. Vdih, izdih, vdih, izdih...

Ker vedno znamo biti pametni za druge, zase pa malo manj, bom jaz, recimo temu, komentirala.
Pa dajmo začet od zadaj.

3.
Verjetno si edina, ki ni razumela, da kaj "se ne dela", oziroma se delaš, da ne razumeš. Zato pa se nihče drug ni oglasil v to temo po polinem vprašanju in nihče ni nič vprašal. Ker ni kaj vprašati.

Jaz, moksa, še vedno ne razumem. Pa da ne boš mislila, ups, ne mislila, vedela, da se delam, grem naprej.

Eh, renata...

1.

2.
Te zanima, kaj se ne dela? No, ekola kaj se ne dela (po mojih merilih, seveda, menim pa da niso previsoka): to, da se psa začne oglaševati maja 2012 (pred dvema letoma), po enem letu naj bi našel dom, ker se pa ta po že mesecu dni izkaže za nezanesljivega, se pes vrne (?), nakar po še enem letu gre v nov dom, nakar ga oglašuje zavetišče. Zavetišče?!

Ne, to se ne dela. Ne dela se to, da se psa od nekod pripelje, šele nato pa se mu išče dom, medtem pa roma od ene do druge postaje. Ja, vem, že stokrat prežvečena tema, očitno še premalokrat, da bi se komu odprle oči. Pes se mi smili inbi rekla, da mu že čisto nič več ni jasno in z vsako dodatno spremembo se mu morebiten stalen in primeren dom samo še bolj izmika. Imam dovolj izkušenj z "lovskimi" psi, da za to trditvijo (ali obtožbo, če želiš) stojim v kateremkoli trenutku.

1. Pes ni bil od nikoder pripeljan oz. če je bil, mi o tem ne vemo nič. Pes je bil najden in je, po našem mnenju, pobegnil lastniku, saj se je tudi kasneje izkazal za "begosumnega" in je tudi v našem skrbništvu, kljub temu, da je bil na oprsnici, pobegnil. Pes ni bil čipiran in lastnik ni bil vnešen v CRP. Najdba je bila prijavljena v veterinarski organizaciji. Psa nihče ni iskal.
2. Psu se je začelo iskati dom osem dni po najdbi.
3. Pes je bil celi dve leti, z izjemo enega meseca, ko je bil posvojen, pri isti skrbnici. Ves čas smo iskali drugo namestitev, ker se je pes v stanovanju ni dobro počutil in ker mu skrbnica, kljub vsem trudu (hvala, biserka ) ni mogla omogočiti vseh aktivnosti, ki bi jih za dobro počutje potreboval lovski pes. Pes je npr. še najmanj eno uro po vsakem sprehodu, pa četudi je ta trajal dve uri, cvilil in jokal, ker je želel še.
4. Psa smo vseskozi aktivno oglaševali in mu iskali dom tukaj, na FB-ju, na Bolhi, na Podarim.si tako sami, kot s pomočjo drugih društev
5. Pes je bil, kot že omenjeno v točki 4., enkrat posvojen in po približno mesecu dni s stani posvojiteljice, vrnjen. Z njo je bilo pred vrnitvijo opravljenih več razgovorov, a druge opcije, kot vrnitev, ni sprejela.
6. Konec aprila se je za posvojitev psa zanimal oseba s primorske, ki ga je pred posvojitvijo želela tudi srečati, zato je pes odpotoval na Obalo. Pri srečanju smo tako mi, kot potencialni posvojitelj ugotovili, da posvojitev ne bi bila primerna in da pes ni primeren pes za njih in obratno.
7. Pes je ostal na obali, ker nam je ODPMŽ ponudilo pomoč v obliki po njihovem mnenju za psa primernejše namestitve, kar smo hvaležno sprejeli, seveda pod pogojem, da se bo tudi v resnici pokazalo, da je pes tam bolj zadovoljen, kot pri naši skrbnici.
8. Vedenje psa kaže, da je tam res bolj srečen, poleg tega ocenjujemo, da bo s pomočjo ODPMŽ lažje dobil dom.
9. Dogovorjeni smo, da ODPMŽ za oskrbo psa izstavi račun Mačji hiši.

Eh, renata...
1.

Samo tole bom rekla: to se NE dela.

Ja, tako je, ponovim še enkrat in ostaja moje trdno stališče, če pa v tem vidiš sodbo ali celo obtožbo - me ne briga.

Eh, moksa. Kaj že, od vsega naštetega od 1 do devet se ne dela? In kako se že reče trdnim stališčem, ki so ustvarjena na podlagi domnev?

Eh, moksa. Kaj že, od vsega naštetega od 1 do devet se ne dela? In kako se že reče trdnim stališčem, ki so ustvarjena na podlagi domnev?

Vse našteto se ne dela, oz. čisto na kratko - to, da pes zamenja toliko domov. Ker po vsem, kar si napisala, bi bilo še najbolj logično, da bi šel v zavetišče takoj. Pa ni šel. Dejstvo namreč ostaja, da je - po napisanem sodeč in ne zato, ker bi jaz nekaj domnevala - pes zamenjal že nekaj domov in šele zdaj, po dveh letih, pristal pod okriljem zavetišča. Še enkrat, menda že vsaj četrtič - s takim načinom se jaz ne strinjam, ergo napišem da se to ne dela in ostajam tega mnenja.
Zakaj se mu namestitve torej ni takoj poiskalo v zavetišču, če je zavetišče bolj primerno za iskanje primernega doma? S tem bi se mu vse te spremembe prišparale. Ker najbrž ne gre za prijetne spremembe.

Bil je dve leti pri isti skrbnici. Nikoli vnaprej ne vemo, kako dolgo bo določena žival iskala dom. Pred dvema letoma nam ODPMŽ še ni ponudilo namestitve, ker še nismo tako tesno sodelovali, kot sodelujemo zadnje leto. Pred dvema letoma bi pes šel v Zonzani in, ja, "problem" bi bil že zdavnaj rešen. Tako, kot bi bil rešen tudi "problem" z vsemi mačkami, ki so že leta in leta pri nas. Večini ljudi je logično, ja, da bi vse te in pes šli takoj tja. Nam pač ni, ker poskušamo "probleme" rešiti s čim manjšo uporabo zamrzovalnih skrinj.
VSE v tej zgodbi je bilo storjeno IZKLJUČNO ZA DOBROBIT PSA.

Pa lahko noč vsem skupaj.

Ker tole spremljam in sem psa tudi spoznala in poznam tudi njegovo prejšnjo skrbnico, morem komentirat.

"Ker po vsem, kar si napisala, bi bilo še najbolj logično, da bi šel v zavetišče takoj."
"Zakaj se mu namestitve torej ni takoj poiskalo v zavetišču..."
"
Za pismene je Renata napisala:
"Ves čas smo iskali drugo namestitev, ker se je pes v stanovanju ni dobro počutil"

Namestitev v zavetišču je res lahko najti. Sploh v celjskem, verjetno res ni bi bilo problema, samo potem ga najverjetneje sedaj ne bi bilo več med živimi.

Kar se vračanja tiče, a res upaš trdit, da je to krivda MH? Resno?

In ja, se popolnoma strinjam, da ni dobro, da katerakoli žival tolikokrat zamenja dom, samo zato krivit organizacijo, ki se trudi najti zanj najboljšo možno varianto, je pa skrajno nesramno. Res bi jim bilo laže psa pač prepustit pač enemu zavetišču, pa bi najverjetneje končal v skrinji. To bi bilo pa boljše zanj, ali kaj?

Pa še pripis, sem opazila zadnji Renatin komentar tik pred oddajo tega posta. Pa ga bom vseeno oddala, ker mi je mal pritisk dvignal, tole vse skupaj.

V redu, lekcija naučena. Prisežem, da se bom oglasila samo še, ko bodo moja mnenja povsem enaka mainstreamovskim.
Larina, tebi samo še kratka obrazložitev: izraziti svoje mnenje v mojem besednjaku in v mojem načinu razmišljanja ne pomeni na nekoga zvaliti "krivdo", o kateri pišeš. Sem napisala svoje mnenje in joj, groza, tudi danes zjutraj mi je še vedno nerazumljivo in nesprejemljivo da psa po dveh letih nujnega iskanja doma zdaj oddaja zavetišče. Če pa vam zaradi "kontra" mnenja odpre pokrove do te mere, da bolj ali manj odkrito bruhate, je morebiti čas, da sami pri sebi razčistite, če želite tudi vi imeti ob sebi zgolj kimavce.

Filipu želim primeren dom in to čimprej.

Tole opletanje z mainstream je pa prav bljak.

Zanimiva debata. Jaz sem imela kar nekaj pasjih začasnikov in eno podobno debato z nekim društvom na enem drugem forumu. Če vzameš psa v začasno, je to brezkompromisno za zmeraj, do oddaje, če ga posvojitelji vrnejo, ga dobiš nazaj. Sorry, ampak pod takimi pogoji jaz ne bi več nikoli upala nameščat. Če bi lahko imela psa za zmeraj, bi ga posvojila. Ker trenutno ne morem (še enega), sem jih imela nekaj na začasnem. Se je pa pri zadnjem (Diego, DZZŽ Pomurja) zgodilo, da se je izkazalo, da ne gre. Pes ima ogromno energije in izjemno potrebo po delu (česar se, ko je prišel k nam, še ni dalo oceniti, ker je bil mladiček). Jaz sem sicer prilagodila celo življenje njemu, ampak na srečo se je sama javila ena, ki ima vrt (mi živimo v stanovanju v stolpnici), da ga vzame do oddaje. No, pa tudi tam ni šlo, tako da je odpotoval k tretji punci, ki ima ogroooomen ranč. Tam je srečen in še vedno išče dom. Ker ga poznam, vem, da je bila vsaka sprememba okolja zanj super. Ni izjemno navezan na enega človeka oz. se hitro naveže na vsakega, ki z njim DELA. Jaz bi komot rekla, da se "to ne dela" in bi ga še vedno imela tukaj. Ampak pes bi bil nesrečen, ker mu ne bi mogla omogočit dovolj dela.
Kakorkoli obrneš, niso vsi psi enaki in ne moreš sodit, če psa ne poznaš. Nekateri se navežejo na enega človeka, nekaterim več pomeni gibanje, tretji so v stresu kjerkoli drugje kot v lastni hiši... Meni se selitev psa ne zdi tako grozna, če gre na boljše in če pes ni tak, da je izjemno navezan na skrbnika.

Če psa posvojiš, je seveda druga pesem - pred posvojitvijo se pozanimaš, če bo pes ustrezal familiji in familija njemu. Če bi vsi nameščali samo pse, ki nam 100% ustrezajo, bi večina večjih ostala na cesti. Žal. Je pa vseeno boljše da imajo primeren dom in oskrbo, pa čeprav dom vsake par let zamenjajo, dokler ne najdejo posvojiteljev.

V redu, lekcija naučena. Prisežem, da se bom oglasila samo še, ko bodo moja mnenja povsem enaka mainstreamovskim.
Larina, tebi samo še kratka obrazložitev: izraziti svoje mnenje v mojem besednjaku in v mojem načinu razmišljanja ne pomeni na nekoga zvaliti "krivdo", o kateri pišeš. Sem napisala svoje mnenje in joj, groza, tudi danes zjutraj mi je še vedno nerazumljivo in nesprejemljivo da psa po dveh letih nujnega iskanja doma zdaj oddaja zavetišče. Če pa vam zaradi "kontra" mnenja odpre pokrove do te mere, da bolj ali manj odkrito bruhate, je morebiti čas, da sami pri sebi razčistite, če želite tudi vi imeti ob sebi zgolj kimavce.

Filipu želim primeren dom in to čimprej.

Napisati "Samo tole bom rekla: To se ne dela" ni mnenje, ampak trditev. Po mojem mnenju obsojajoča trditev. In to očitno "dela" MH, zato sem jaz pač to razumela tako kot sem. Hm, pa tudi ti tega nisi zanikala. Tudi meni je nesprejemljivo, da pes dve leti ne najde doma. Ni pa mi nerazumljivo. Ni ne prva, ne zadnja žival, ki težko najde dom. Seveda pa tudi veliko živali ne čaka dve leti, nekatere najdejo dom prej, še več jih pa nima sreče, da bi lahko tako dolgo čakale. Ne bom ponavljala zakaj. In misliti, da bi bila situacija čudežno boljša, če bi šel pes takoj v zavetišče, se mi zdi popoln nesmisel.

Tvoj "kontra" mi je dvignil pritisk (ali pokrov), ker je bil zelo obsojajoč do ljudi ki jih poznam in spoštujem, ker imajo zelo visoke kriterije glede dobrobitja živali. Bruhec je bil namenjen skrinji in je v besedilu tako tudi postavljen.

Pisala sem v svojem imenu, zato "vam" v odgovoru ne razumem. Sem posameznica, podpornica, posvojiteljica in za zelo kratek čas tudi začasna skrbnica organizacije MH, niti slučajo pa moj doprinos ni takšen, da bi si upala govoriti v njihovem imenu. Je pa zanimivo, da tako podpiraš svobodno izražanje mnenja, ko pa se moje ne ujema s tvojim, me pa označiš za "kimavca".

V glavnem, da ne bo dvoma: Moje mnenje je, da je bil tvoj komentar nekonstruktivna kritika nesrečne situacije, ki se jo ljudje, ki jih jaz spoštujem, trudijo rešiti karseda dobro predvsem za psa. Ustvarila sem si ga po vsem, kar sem prebrala iz postov, napisanim po tvojem komentarju, in tudi iz poznavanja vpletenih ljudi in psa.

Evo, to je vse, tudi jaz Filipu želim čisto svoj dom z obilico sprehodov.

V redu, lekcija naučena. Prisežem, da se bom oglasila samo še, ko bodo moja mnenja povsem enaka mainstreamovskim.
Larina, tebi samo še kratka obrazložitev: izraziti svoje mnenje v mojem besednjaku in v mojem načinu razmišljanja ne pomeni na nekoga zvaliti "krivdo", o kateri pišeš. Sem napisala svoje mnenje in joj, groza, tudi danes zjutraj mi je še vedno nerazumljivo in nesprejemljivo da psa po dveh letih nujnega iskanja doma zdaj oddaja zavetišče. Če pa vam zaradi "kontra" mnenja odpre pokrove do te mere, da bolj ali manj odkrito bruhate, je morebiti čas, da sami pri sebi razčistite, če želite tudi vi imeti ob sebi zgolj kimavce.

Filipu želim primeren dom in to čimprej.

Napisati "Samo tole bom rekla: To se ne dela" ni mnenje, ampak trditev. Po mojem mnenju obsojajoča trditev. In to očitno "dela" MH, zato sem jaz pač to razumela tako kot sem. Hm, pa tudi ti tega nisi zanikala. Tudi meni je nesprejemljivo, da pes dve leti ne najde doma. Ni pa mi nerazumljivo. Ni ne prva, ne zadnja žival, ki težko najde dom. Seveda pa tudi veliko živali ne čaka dve leti, nekatere najdejo dom prej, še več jih pa nima sreče, da bi lahko tako dolgo čakale. Ne bom ponavljala zakaj. In misliti, da bi bila situacija čudežno boljša, če bi šel pes takoj v zavetišče, se mi zdi popoln nesmisel.

Tvoj "kontra" mi je dvignil pritisk (ali pokrov), ker je bil zelo obsojajoč do ljudi ki jih poznam in spoštujem, ker imajo zelo visoke kriterije glede dobrobitja živali. Bruhec je bil namenjen skrinji in je v besedilu tako tudi postavljen.

Pisala sem v svojem imenu, zato "vam" v odgovoru ne razumem. Sem posameznica, podpornica, posvojiteljica in za zelo kratek čas tudi začasna skrbnica organizacije MH, niti slučajo pa moj doprinos ni takšen, da bi si upala govoriti v njihovem imenu. Je pa zanimivo, da tako podpiraš svobodno izražanje mnenja, ko pa se moje ne ujema s tvojim, me pa označiš za "kimavca".

V glavnem, da ne bo dvoma: Moje mnenje je, da je bil tvoj komentar nekonstruktivna kritika nesrečne situacije, ki se jo ljudje, ki jih jaz spoštujem, trudijo rešiti karseda dobro predvsem za psa. Ustvarila sem si ga po vsem, kar sem prebrala iz postov, napisanim po tvojem komentarju, in tudi iz poznavanja vpletenih ljudi in psa.

Evo, to je vse, tudi jaz Filipu želim čisto svoj dom z obilico sprehodov.

Še enkrat, najbrž ne zadnjič, zato še bolj eksplicitno. Ja, trdim, da bi se v tem specifičnem primeru (in nikakor ne na splošno, kar se MH tiče) lahko postopalo/moralo postopati drugače in da je rezultat (pes v zavetišču) za psa negativen. Konkretno za lovskega psa še toliko bolj. Moja trditev ne izvira iz prebranih člankov, knjig ali kar tako na pamet, pač pa je posledica zelo konkretne vsakodnevne in dolgoletne naporne izkušnje z lovskim psom (uporabljam izraz lovski pes, kljub temu da pes ni uporabljen v namene lova in da ne zadovoljuje uradnim lovskim standardom) in drugih sicer nevsakodnevnih vendar pogostih izkušenj z drugimi lovskimi psi. Vsak, ki je kadarkoli imel opravka s psom z močnim lovskim nagonom, pa makar samo za teden dni, ve, da je oskrba takega psa specifična in se razlikuje od oskrbe "navadnih" psov (se opravičujem za rasizem, ni slabonameren). Prosto šetanje po ograjenem vrtu ali dvorišču in dolgi sprehodi niso niti pod razno dovolj, celo obratno, če so izvedeni na neprimeren način (npr brez primernega, namenskega in doživljenjskega šolanja, brez aktivnega "dela" ki naj sprva poteka ob pomoči in vodenju strokovnjaka) imajo lahko v večini primerov povsem nasproten učinek, zaradi tega je tak pes lahko za nepripravljenega človeka lahko prevelik zalogaj.
Šok, ki ga predstavlja menjava okolja, predvsem pa skrbnika, mu lahko povzroči resno regresijo v doseženih rezultatih v socializaciji in možnosti, da bo lovski pes našel primeren dom se krepko zmanjšajo. "Njegov" človek je za prav vsakega psa pod tem soncem bog i batina in ja, pes nujno potrebuje nekoga, ki je samo njegov, pa čeprav v vzgoji in oskrbi sodelujejo tudi drugi. In ja, na podlagi mojih in ne samo mojh izkušenj trdim, da zavetišče nikakor, nikakor ni primerna rešitev za psa, ki je pred tem bil del družine (eno ali več članske, vseeno je) in je torej imel svoj dom.
Od tod izvira moj "to se ne dela". Ker če že v drugih temah lahko izrazimo svoja negativna mnenja ob mačkah, ki jih vrnejo po xy mesecih ali letih, ne vem, kaj je tako bogokletnega, če to napišem za psa, ki se je odajal pod okriljem MH. Moje spoštovanje do MH in njihovega dela ni zaradi tega prav nič manjše in bilo bi skrajno smešno, če bi trdila obratno.

Sem se veliko ukvarjala z lovskimi in drugimi psi pa mi niti slučajno ni jasno, v čem so toliko bolj specifični od vseh ostalih navadnih psov. Večina rabi kaj več kot sam sprehod, večina rabi usmerjeno delo in manjšina potrebuje "nekoga, ki je samo njegov". Na žalost nekaterih ljudi, je večina sposobna tudi pozabit "samo njegovega človeka" v parih dneh, če se mu v novem/drugem domu godi bolje. Vsa tale kolobocija res ni za v luft skakat, bi pa bilo drugače če bi bil pes pripeljan iz tujine in bi se zgodila identična zgodba.

pes je en mesec taval po gozdovih med Žalcem in Šempetrom in ga niso mogli uloviti (večkrat pa je bil viden), dokler ni toliko obnemogel, da je postal bolj krotek. Spadal je pod pristojnost zavetišče Zonzani, oz pod nobenega, ker občina Žalec nima pogodbe z nobenim, da pa vedno naročilnico, če je to potrebno. Torej ja, psa bi lahko odpeljali tudi tja, ker je bila v bistvu najditeljica biserka sama, oz. njena dobra prijateljica, se za to možnost ni mogla odločiti, saj nam je kristalno jasno, kaj se lahko s psom, ki gre v Zonzani naredi. Ali evtanazija striktno po 30 dneh ali malo čez ali velika možnost oddaje komurkoli, seveda nekastriranega psa.
Filip ima veliko hibo za posvojitelje in sicer, če se slučajno zgodi, da se izmuzne s povodca (kar se je, celo trikrat v dveh letih) je praktično neulovljiv. Mi smo imeli za Filipa kar nekaj interesentov, čisto pri vseh se je izkazalo, da ne morejo zagotavljati visoke varnosti, kar se tega tiče. Lahko bi ga seveda oddali tudi komurkoli ali vnaprej vedeli, da oddaja ni ok, tako kot to dela veliko drugih (med njimi tudi tisti, ki zaradi tega psa krepko serejo po nas) prepisali lastništvo in naj se oni j***** dalje, če kaj ne ni bilo ok. Smo ga lani vzeli tudi nazaj, ko je njegova posvojiteljica povedala, da si ne more privoščiti oddaje v Gmajnice. Sploh ne bom razlagala, kdo nam je to posvojiteljico zrihtal.
No, naslednjič te napake ne bomo naredili in si na breme dali vse veterinarske stroške dveh let, vključno s kastracijo, cepljenji, čipiranjem, hrane za dve leti, vseh težav takih in drugačnih, ampak bomo najdenega psa s strani koga od "naših" peljali direktno v Zonzani. Bomo ok in ravnali po reglcih. Pač eden več v zonzanijevi umazani zarjaveli skrinji (oz dveh skrinjah).

Filip ni v nobenem šoku ob menjavi okolja, pri primorcih uživa, da bolj ne bi mogel. Ima pasjo prijateljico in skoraj cel dan možnost gibanja, dovolj hrane in ljudi, ki lepo skrbijo zanj. To pa je vse, kar on rabi ta moment in kar mu tukaj nismo mogli zagotavljati.

Vodljivost/ubogljivost lovskega psa je najlaže dosečt z vodenim lovskim delom, tako da predlagam da trenutni skrbnici in bodočim posvojiteljem svetujete, naj se vpiše v kak lovski tečaj (sprejemajo mešančke) ali se ukvarja z delom, ki je psu pisan na kožo in tu zna bit pomembno s katero lovsko pasmo je mešan - ptičar kaže, gonič goni, oba pa bi znala uživat v sledenju.

Iščemo takega, ja, ki bo naredil vse to.

Joj Moksa, saj ne vem, ali me res ne razumeš, ali me nočeš razumeti in ali si sploh prebrala kaj sem napisala.

"Od tod izvira moj "to se ne dela". Ker če že v drugih temah lahko izrazimo svoja negativna mnenja ob mačkah, ki jih vrnejo po xy mesecih ali letih, ne vem, kaj je tako bogokletnega, če to napišem za psa, ki se je odajal pod okriljem MH."

"Vse našteto se ne dela"

Kaj zdaj, vračanje ali vse našteto?
(pa ja, izražamo negativna mnenja, samo ponavadi ne krivimo tistega, ki je žival oddal, sploh ker nas večina pozna hude zasliševalske tehnike pred oddajo)

Tvoj poduk o pasmi je povsem nepotreben, ker sem že zgoraj napisala:
"Tudi meni je nesprejemljivo, da pes dve leti ne najde doma."

"Ja, trdim, da bi se v tem specifičnem primeru (in nikakor ne na splošno, kar se MH tiče) lahko postopalo/moralo postopati drugače..."

Ja, kako konkretno pa? Kakšne bi bile tvoje alternativne, boljše rešitve? To bi bila recimo konstruktivna kritika, ne pa kratek stavek v obsojajočem tonu. Če jih nimaš, je zame tale debata, ki zagotovo ne bo pomagala Filipu, končana. Mislim da sem dovolj jasno izrazila svoje mnenje in stališča.

Res je, Larina, ne govoriva isti jezik. Nisem se spotaknila ob to, da pes po dveh letih še nima doma, pač pa ob to, da je po dveh letih od doma, čeprav začasnega, šel v zavetišče. Med domom (pa čeprav začasnim) in katerimkolim zavetiščem pa vidim ogromno razliko. Bi rekla, da jo vidi tudi pes. Z moje strani je to vse.

Da, tudi pes vidi razliko. Na bolje. Kar je tudi bil edini razlog za menjavo bivališča. Dobrobit psa. Tega konkretnega, ki ga, verjeli ali ne, vseeno poznamo bolje od mokse. Njega, njegove potrebe, njegovo (ne)navezanost na enega in samo enega skrbnika, njegovo (ne)stresno vedenje ob menjavi okolja...

Drugače pa smo ves čas, tudi v tej temi, torej vse dve leti, pisali o tem, da iščemo primernejše skrbništvo (pa ne zato, ker bi bilo z biserko ali njenim odnosom do Filipa karkoli narobe). Tudi na tem forumu. Ničesar nismo skrivali. Celi dve leti ste imeli vsi čas za komentarje o tem, kaj potrebuje lovski pes in o tem, kako grozni smo, da tu tega ne omogočamo. ??? Ali še bolje, več kot dobrodošla je bila celi dve leti vaša pomoč pri iskanju primernejšega skrbništva ali doma. ??? Pa se nikomur ni zdelo nič sporno, dokler, O GROZA IN STRAH, niste videli njegove slike iz zavetišča. A ko Mačja hiša vzame mačke iz Obalnega, a to smemo, al je to tudi sporno? Čist tko, da bomo vedeli za drugič.