So maj 10, 2014 6:10 am Napisal/-a Mačja mama
Pa koga briga, da človek cel dan gara, anede. Organizira vse skupej, postavlja mize, cev, kable, elektriko, prinese zvočnike, naštima musko, poskuša koordinirat sicer dobrohotne ampak clueless pomagalce... Koga briga če naslednji dan človeka boli čisto vsaka sleherna mišica v telesu od napora?! Koga briga da je znotraj tega dneva vmes treba obdelat še eno skupino cca 50 ljudi in kasneje še dva krneka američana ki sta se tko bzvz pojavila na vratih, pa jih tut nismo mogli glih nagnat...
Koga briga, da človek namesto da bi šel domov na malico nabira češnje, zato da ima folk popoldne kaj frišnega za jest... Koga briga, da človek v celem dnevu pojé en sendvič, ker na pikniku pač niso pripravili nobene hrane za vegetarijance...
Koga briga če se človek matra posebej spravljat plastično embalažo in piknik krožničke in vilice in kozarčke in stiskat plastenke, da bi se jih dalo v recikliranje...
Koga briga, da človek skrbno reže in lepi papir za pokrivanje miz, da bi ja ostalo vse čisto... Koga briga da človek celo leto obrezuje drevesa in spravlja suhe veje na kup in ko jih dež premoči, jih celo razpostavi poleg ognjišča, da se bojo posušile za kres...
Ne, v trenutku ko moraš obrnit hrbet, dva trola pograbita papir, ga po širini nategneta čez mize in ga seveda potem zmanjka...
V trenutku ko obrneš hrbet, so vse smeti skupaj stlačene v isto vrečo...
In seveda ko poskusiš zložit veje na ognjišče in se matraš prižgat kres, pride za tvojim hrbtom kreten s kanto olja in jo polije direkt po skladovnici vej kjer se sušijo in vse skupaj prižge tam, z vsemi ubogimi ježki in miškami vred in to nad zemljo, v kateri je žica od kosilnice, da se bo ja stopila...
Ma zakaj se človek sploh trudi, povejte mi?!?!