Sonček, Kushi, Ita in angelček Puhi

Iiiiiiiiiiii, srček prede in uživa ful pa skoz tačko nastavlja, da bi se mal za rokce držala krasen je Sonček je pa tudi en lep raziskovalec

Ja, ko Kushi stegne tačke, sem raje previdna, ker me je tako že doletela kazen. Sedaj mu pa povem, da sem samo jaz in da mu nič nočem in ga primem za tačko (tudi krempljev ne da več ven, včasih so bili vedno prisotni). Res je čudovito, ker vem, da sem posvojila boječkota, pa se je zdaj omehčal in mi očitno zaupa. Moj dragi se pa jezi, ker se njemu ne pusti tako čohat kot meni Mogoče je moja bolniška ta teden bila le prednost, da sem se Kushiju lahko malce bolj posvetila kot sicer.

Moj moj Kushi

P.S.: Obljubim, da ne bom več čebljala, ampak bom šla raje po fotoaparat in ju malo pofotkala

Joj ta tačka, kako uživa , ves je krasen, Sonči pa pridno paradira po banji.
Ko se boječ muc takole predaja, smo vsi čisto razneženi
Jagodka, saj veš, da si zmagala, a ne

Vidiš, tudi bolniška je za nekaj dobra takrat itak nisi za nobeno delo, pa mačke cartaš

Awww kako je mašinco vžgal. Te videii so re super!

Kushi, pred točno enim letom, še malo "zadet", po posegu.

Indigo, Nikita, Kushi, ko sem odmaknila zaveso. Ubožčki. Dolga je bila, da so se odtajali.
Bratcu Indigu na žalost ni uspelo, so ga verjetno paraziti (več velikih trakulj) zdelali.

Pri Kushiju in Nikiti se ne da zgrešit, da sta si v sorodu, ampak Indigo jima ni bil pa prav nič podoben, je pa zihr zdaj glavni frajer na mavrici .
Kushi, čeprav se najbrž včasih nisi povsem strinjal, je bil pa tole le srečen dan za tebe .

tole je bila pa res lepa družinica žal je Indigo angelček, ampak pazi na sestrico in bratca, ki sta oba kičasta in lepo odtajana (pa še oba imata vsak svojo krasno družino ).

Upam pa, da se bo Kushijeva družina še povečala

Kako so bili lepi že takrat Res škoda za Indiga, kakšno telefonsko histerijo bi povzročil, če bi mu uspelo.

Kushi, pred točno enim letom, še malo "zadet", po posegu.

Ah pa daj nooo, kakšen srček mali no, zdaj je ravno tako srček, samo malček večji

Vsi trije so bili prečudoviti, žal mi je za njunega bratca, ampak proti višjim silam aka parazitom ne moremo žal nič, ko je enkrat že v takem stanju, da se ne da pomagat

Loti, mogoče najprej morava poštimat par stvari, danes greva na ogled "moje" medvedke, ker si res želim, da če se naša mačja družina poveča, da se poveča za eno fejst bejbo, tako ki se že dlje časa oddaja in ni nekih hudih "povpraševanj" zanjo, ker je preveč normalna ali nekaj podobnega ... potem se bova pa odločila.

Me pa nekaj zanima, ko smo ravno pri "začetkih" telih mačkonov, kakšna je pa Sončkova zgodba? V njegovi temi sicer piše, da je enkrat našel dom in zaradi alergije žal prišel nazaj, ampak kaj pa pred tem? Kdo kaj ve? Saj ne, da bi bilo to tako zelo važno, ampak vseeno me zanima, sem pač babji firbec hehe

Fotke pa bodo, obljubim, zdaj sem še dva dni doma, pa se bomo malo fotkali

Sonček je Pomurček.
viewtopic.php?f=78&t=5878&p=153731&hilit=pet+pomur%C4%8Dkov#p153732

Ježešna, kakšen lep pušlc barvnih mačkonarjev Sonček, kepica mala, kao huda hehe

Trixi, hvala

Sonček in Kushi, glejta, da se izkažeta in Ito sprejmeta odprtih tačk. A se sploh zavedata, kakšna lepotička vama bo odslej delala družbo. En lepši od drugega boste zdaj skupaj, res.

Živjo!

Kushi tu. Ker s tole najino ni totalno nič, sem se odlepil od okenske police in odšel tole napisat. Menda bom zmogel tole speljat do konca.

Tako, da povem, kako je kaj pri nas. Sicer vse po starem. Še vedno se delam, da mi je vseeno za vse v tem stanovanju, pa vendar imam Sončka zelo rad, mehčam se pa tudi že pri človekih. Človekinja je bila zadnjič vsa blažena, ko sem se stisnil k njej. Ne vem, kaj ji je bilo (slikovni material bo priložen kasneje, bom prosil človekinjo, naj to naredi, ker tako daleč še nisem, kar se tehnike tiče ). No, pa tudi k človeku se rad stisnem. Človekinja nama s Sončkom pusti vse, zelo malo omejitev imava pri njej. Druga zgodba je pa človek. On pa tudi povzdigne glas in je hud na naju. Pa človekinja kar ne razume, zakaj se mogoče malce raje tiščiva k njemu kot k njej. To so moške zadeve, ki jih nikoli ne bo razumela Pač, tako je.

Sicer pa človekinja pravi, da kmalu pride med nas ena bejba. Me prav zanima, kakšna bo. Nama s Sončkom pravi, da morava biti pridna in jo lepo sprejeti, da bo lahko z nami dolgo in dolgo let. Pa ne vem. Sonček se nekaj hinavsko smeji in hihita, samo človekinja tega ne ve in misli, da jo bova pri tem pa sigurno ubogala.

Hjoj, pa to moram povedati. Vsako jutro Sonček zbudi tole našo človekinjo. Pa med tednom sploh ni problema, problem je ob vikendih. Pa saj jaz sem vesel, da jo zbudi, ker to pomeni, da dobiva mokro hrano, nom nom Pa pri Sončkovem dretju zjutraj jaz izpadem angelček, ker sem čisto tiho. In potem pride čas hranjena. Hudič pa je, ko Sonček svojo požre v sekundi in pol, potem pa bukavo čepi pri svoji skodelici in čaka, kdaj bom jaz končal, da bo lahko še moj zajtrk do konca pojedel. A ni bumbar no? Ne vem, kje so ga to naučili. Pri Trixi sigurno ne, ker jaz jem lepo vljudno, lepo prežvečim in nič ne prehitevam, pa raje kaj pustim kot da vse pojem. Sonček bi pa pojedel vse, kar leze in gre (dobesedno). Čisto je zmešan. Sicer dnevna rutina ostaja, zjutraj mokra hrana, človekinja počisti najin wc (sva jo lepo naučila!), nasuje briketke, da svežo vodo in odpeketa v službo. Ko pride domov, jo Sonček že čaka pri vratih (a veste, enkrat je ušel skozi vrata, je bil potem še nekaj časa ves zbegan, jo je takoj ucvrl nazaj noter v stanovanje, na varno, reva ena ) in to, da pride domov, pomeni, da dobiva meseka. Mmmm, nom nom, kako je dober. Pa spet, Sonček žre, nič ne pregrize, ampak je človekinja fer in da vsakemu en košček, počaka, da jaz pojem in potem nadaljuje. Je pridna, ker me ima rada, menda. Moram povedat, da je po jutranjem zajtrku najboljše iti na okensko polico gledat okolico, če se kaj pametnega dogaja. In potem mimogrede tam še zaspim. Še dobro, da ni nobenih rož na okenskih policah in je vseeeee prosto.

Ko se človekinja spravi v svojo craft kamro, ji oba s Sončkom ponižno slediva, ker je tam notri tudi veverička Pika. In potem, če veveričke ni zunaj (ko naju vidi, takoj pobegne, sploh se mi ne sanja, zakaj ), pomagava in opazujeva človekinjo pri ustvarjanju. Občasno ji uspe narediti tudi kaj lepega, sam kaj, ko nikoli ni nič za naju

Tako, sedaj pa grem, ker se človekinja že baše tu zraven in čaka, da bo lahko prilepila nekaj slikic, ne ravno najboljših, če se mene vpraša, ampak pšt, nič ji to govorit, ker je občutljiva, kar se tega tiče

Imejte se lepo, pa pozdravite svoje mačkice (pa mačke tudi no in )!

Oh ja, tale Kushi tako, slikovno gradivo, kot vam je menda obljubil

Sonček pravi, da je občasno fino imet kako pokrivalo. Tole mu zelo paše:


Dva dni nazaj, ko sem šla spat, sem ga našla v taki pozi


Okenske police so jima zares všeč.




Takole se pa Kushi crklja pri meni (se je enkrat, pa sem bila itak vsa stopljena)



Pa še nekaj fotk, malce lepših, iz zadnjega fotošutinga ali dveh:




Kushi in Sonček se zelo malokrat znajdeta tako blizu skupaj, zato je to treba valda pofotkat:





Za konec še Kushijeva kosmata tačka, čopki


Tako, jutri grem po Ito in močno močno upam, da bo vse v redu, da ne bosta ta dva zganjala kaj preveč drame okrog tega in da jo bosta lepo sprejela, pa seveda ona njiju. Moja moja medvedka

Ob Kushijevi stiskajoči fotki, sem se pa še jaz skoraj stopila.
Glede nove muce je pa zelo pomembno, da mama ne bo komplicirala in bila preveč v skrbeh in nervozna.
Treba je bit skuliran in verjet, da bo vse OK in se tako tudi obnašat, pa po potrebi obnašanje staroselcev malo korigirat, pa bo.
Mi bomo pa tudi malo držali pesti.

Lepi, lepi. Eno sem ukradla za botrov FB.

Tole je treba precej bolj na veliko povedat

Glede nove muce je pa zelo pomembno, da mama ne bo komplicirala in bila preveč v skrbeh in nervozna.
Treba je bit skuliran in verjet, da bo vse OK in se tako tudi obnašat, pa po potrebi obnašanje staroselcev malo korigirat, pa bo.

Kushi, lepotec Kako se fino topiš

Renata, kamot!

Mama človekinja se bo potrudila, da bo čimbolj skulirana (bom en šluk naredila ). Samo še mački bodo moral sodelovat

Joj, kolk lepote mačje imaš ti doma, pa še lepši boste jutri postali .
Glede hranjenja je pri nas ista scena, Nikita najprej mal povoha, mal poje, se pretegne, spet mal poje, naredi en krog, še mal poje..., Čmoka pa trikrat odpre gobček, pa je že vse prazno, Tinko tudi ne zaostaja dosti .
Nasveta se pa le drži, fanta vidva se pa lepo obnašajta jutri in poročajta, kako vama je kaj nova cimra všeč