Živjo.
Mi z Betko se po skoraj enem tednu skupnega življenja javljamo. Mislim, da je med Ančko in Beti končno zavladal nek ''mir''

Je pa v tem času poletelo nekaj medsebojnih ''šapic'', spustili sta nekaj hudo glasnih krikov, pihanju in renčanju (nisem vedela, da muc lahko tako renči) ni bilo konca, tudi nekaj mrkih pogledov nismo mogli zaobiti. No, ampak smo preživeli, pihanja praktično ni več, sedaj se Annie (staroselka) že smuka okrog Beti in jo ovohava. Nedavno nazaj sta že ležali pol metra narazen

, tako da napredujemo. Beti sme sedaj tudi uporabljati skupen wc.

Se je punca po nekaj dneh tudi malo postavila zase, ko ji je Annie težila in ji je pokazala, da si ne da kar tako utrujat.
Je pa res dušica od dušiče, taka nežna mačica... neprestano se čisto tiho pogovarja z mano in mrmra, da ne omenjam, da bi se skozi crkljala.
Se pa mi zdi, da je še malo zmedena in pod stresom. V soboto smo imeli obiske in se je zelo prestrašila ljudi. Opažam, da tudi jesti ne želi od takrat...