udomačen tiger
Prispevkov: 2001
Pridružen: Pe sep 10, 2010 6:20 pm
Sr sep 15, 2010 4:28 pm
FIV
Z vami bi rada delila svojo izkušnjo z FIV pozitivnim mucem. Gre pa približno tako:
Pribljižno dve leti nazaj je mojo pot prkrižal šef najbolšega mačka na svetu, tale šef je bil meni blazno fejst dec in zdaj je tale blazno fejst dec z blazno fejst najbolšim mačkom samo moj.
Najini, moji in mačkonovi, začetki niso bili najbolj obetavni, ker je bil Rudolf zunanji muc, tak super duper vaški mačo(na moje nezadovoljstvo) in je seveda tole babo zmešano, ki mu hoče šefa ugrabit blazno grdo gledal, čeprav je zanj dosegla pri šefovi mami, da lahko je lahko tudi noter na kavču.
Lani poleti pa se je zgodilo..
S ta fejst decem sva se ravo pripeljala domov, stopila iz avta in videla Rudolfa kako se počasi, majavo vleče proti nama. Že iz 30m razdalje je bilo jasno videti, da je muc bolan. Takoj nam je uspelo ugotoviti, da ima muc grdo vnete dlesni in je obisk veta nujen in čimprejšnji. Nekako sva ga napokala v transporter in se odpeljala proti vetu, sredi poti mu je jasno uspelo odpreti transporter in drugi del poti presedel meni v naročju. Ko smo prišli k vetu, ga je ta samo stehtal(in pokomentiral kako zelo zavaljen maček je, pa čeprav je imel "samo" 7 kg), zmeril vročino, pod kožo mu je vbrizgal vodo in potrdil našo diagnozo vnetih dlesni. Dobili smo zdravila in to je bilo to.
Nekaj nama s šefom ni dalo miru in sva ga naslednji dan peljala še na eno drugo veterinarsko kliniko, kjer so takoj naredili test za FIV ...
...in bil je pozitiven
po prvem šoku, kaj klinca je to FIV in ali bo muc preživel, nama je vetka razložila da je to na nek način mačja oblika AIDS-a, kar je bil še dodaten udarec pod pas, tik preden sva šla ven nama je še omenila, da to ni nič hujšega, da bo muc lahko živel čisto normalno življenje edino kar je treba, ga je treba kastrirati, da bolezni ne bo prenašal na druge mačke.
Nato smo se skoraj en mesec borili z vnetimi dlesnimi in vsakdanjim dajanjem zdravil, da smo jih končno pozdravili in da smo Rudolfa končno lahko peljali na kastracijo. Po kastraciji sva dva dni s šefom 24 ur na dan dežurala zraven Rdolfa, če bo slučaaaajno kaj narobe, ampak si je mulc precej hitro opomogel. Ampak po vnetih dlesinh je bil to čisto drug maček, ni bil več vaški mačo frajejr, ratal je največji crklivček in traktorček na svetu.
Z malo podkupnine v obliki raznih njami pribolškov sem se mu kooooončno prikupila tudi jaz in od takrat naprej sem sveto bitje in mi sledi kot senca. Pribljižno 4 mesece po kastraciji sva začela s šefom opažati, da ni vse v redu z njegovim vidom, od začetka je zgledalo samo, da malo slabše vidi a nato se je izkazalo, da je skoraj popolnoma slep. Kar pa ga seveda prav nič ni motilo saj po novem njegov običajni dan zgleda tako, da se zjutraj ob kavici s šefom malo pocrklja, nato se iz šefovega naročja preseli na posebaj zanj oblazinjen stol na verandi, tam ostane približno do kosila dokler ne pride sveta oseba, se pravi jaz in mu na hitro, da šef ne vidi podturim kaj super duper okusnega, popoldne pa običajno mine v zasledovanju mene ali šefa. Zanimivo je kako sledi samo nama, vsem ostalim prebivalcem c šefovi hiši pa ne, do njih je še vedno vaški nedotakljivi mačo frajer.
Kar skušam povedati v temle mojem spisu je, da je Rudolf FIV pozitivn in slep a je vseno najbolši maček na svetu z najbolšo osebnostjo in prav posebnim predenjem.
Upam, da bo najina zgodba vsaj na koga pozitivno vplivala in bo v svoje naročje sprejel FIV pozitivnega in/ali slepega muca.
Šef, jaz in tazmešana baba, ki je zdaj oh in sploh moja
Šefu in Moji sem pogumno sledil v gozd, ampak sem potem pogruntal, da ju je tam težko zasledovati, zato sem lepo prosil če me lahko Šef nese, ampak tega ne smete nikomur povedat, a prou? (to škoduje mačjemu ponosu a veš)
Moja malenkost
Petra in Rudolf
Pribljižno dve leti nazaj je mojo pot prkrižal šef najbolšega mačka na svetu, tale šef je bil meni blazno fejst dec in zdaj je tale blazno fejst dec z blazno fejst najbolšim mačkom samo moj.
Najini, moji in mačkonovi, začetki niso bili najbolj obetavni, ker je bil Rudolf zunanji muc, tak super duper vaški mačo(na moje nezadovoljstvo) in je seveda tole babo zmešano, ki mu hoče šefa ugrabit blazno grdo gledal, čeprav je zanj dosegla pri šefovi mami, da lahko je lahko tudi noter na kavču.
Lani poleti pa se je zgodilo..
S ta fejst decem sva se ravo pripeljala domov, stopila iz avta in videla Rudolfa kako se počasi, majavo vleče proti nama. Že iz 30m razdalje je bilo jasno videti, da je muc bolan. Takoj nam je uspelo ugotoviti, da ima muc grdo vnete dlesni in je obisk veta nujen in čimprejšnji. Nekako sva ga napokala v transporter in se odpeljala proti vetu, sredi poti mu je jasno uspelo odpreti transporter in drugi del poti presedel meni v naročju. Ko smo prišli k vetu, ga je ta samo stehtal(in pokomentiral kako zelo zavaljen maček je, pa čeprav je imel "samo" 7 kg), zmeril vročino, pod kožo mu je vbrizgal vodo in potrdil našo diagnozo vnetih dlesni. Dobili smo zdravila in to je bilo to.
Nekaj nama s šefom ni dalo miru in sva ga naslednji dan peljala še na eno drugo veterinarsko kliniko, kjer so takoj naredili test za FIV ...
...in bil je pozitiven
po prvem šoku, kaj klinca je to FIV in ali bo muc preživel, nama je vetka razložila da je to na nek način mačja oblika AIDS-a, kar je bil še dodaten udarec pod pas, tik preden sva šla ven nama je še omenila, da to ni nič hujšega, da bo muc lahko živel čisto normalno življenje edino kar je treba, ga je treba kastrirati, da bolezni ne bo prenašal na druge mačke. Nato smo se skoraj en mesec borili z vnetimi dlesnimi in vsakdanjim dajanjem zdravil, da smo jih končno pozdravili in da smo Rudolfa končno lahko peljali na kastracijo. Po kastraciji sva dva dni s šefom 24 ur na dan dežurala zraven Rdolfa, če bo slučaaaajno kaj narobe, ampak si je mulc precej hitro opomogel. Ampak po vnetih dlesinh je bil to čisto drug maček, ni bil več vaški mačo frajejr, ratal je največji crklivček in traktorček na svetu.
Z malo podkupnine v obliki raznih njami pribolškov sem se mu kooooončno prikupila tudi jaz in od takrat naprej sem sveto bitje in mi sledi kot senca. Pribljižno 4 mesece po kastraciji sva začela s šefom opažati, da ni vse v redu z njegovim vidom, od začetka je zgledalo samo, da malo slabše vidi a nato se je izkazalo, da je skoraj popolnoma slep. Kar pa ga seveda prav nič ni motilo saj po novem njegov običajni dan zgleda tako, da se zjutraj ob kavici s šefom malo pocrklja, nato se iz šefovega naročja preseli na posebaj zanj oblazinjen stol na verandi, tam ostane približno do kosila dokler ne pride sveta oseba, se pravi jaz in mu na hitro, da šef ne vidi podturim kaj super duper okusnega, popoldne pa običajno mine v zasledovanju mene ali šefa. Zanimivo je kako sledi samo nama, vsem ostalim prebivalcem c šefovi hiši pa ne, do njih je še vedno vaški nedotakljivi mačo frajer.
Kar skušam povedati v temle mojem spisu je, da je Rudolf FIV pozitivn in slep a je vseno najbolši maček na svetu z najbolšo osebnostjo in prav posebnim predenjem.
Upam, da bo najina zgodba vsaj na koga pozitivno vplivala in bo v svoje naročje sprejel FIV pozitivnega in/ali slepega muca.
Šef, jaz in tazmešana baba, ki je zdaj oh in sploh moja
Šefu in Moji sem pogumno sledil v gozd, ampak sem potem pogruntal, da ju je tam težko zasledovati, zato sem lepo prosil če me lahko Šef nese, ampak tega ne smete nikomur povedat, a prou? (to škoduje mačjemu ponosu a veš)
Moja malenkost
Petra in Rudolf
Dogs have owners, cats have staff
).