Živjo
Preživela sva vse praznike, pa saj sploh ni bilo slabo, saj je bil kar mir, Mariji se je pa fino zdelo, ker se nisva nič bala,
če je zunaj kaj počilo. Pa kaj bi se bala, hotela sva na balkon, pogledat kaj se dogaja. Sva preveč "firbčna", da bi kaj takega
zamudila, ne pa da bi se bala. Pa ni bilo nič od tega, Marija naju ne pusti kaj dosti na balkon, pravi da je tam mraz in se bova
prehladila. Za silvestra nas je bilo pa malo več in sva se kar precej srivala. Bili so dvonožniki dva mala in dva velika, ki jih že
poznava, pa vseeno nisva bila preveč vesela, da so pri nas. Pa še ena dvonožnica, ki je zeeelooo stara in jo še nisva spoznala,
pa nisva hotela nič k njej, sva se šla raje kar skrit. Na vsake toliko časa, pa sva prišla preverit k Mariji, če je vse v redu, naju
je malo popestovala in poljubčkala, potem sva šla pa spat v spalnico, ker je bil tam mir. Aja, pa Marija je bila kar malo žalostna,
ker ni imela nič okrašeno, saj ko je prinesla škatlo z bunkicami in ostalim, naju je tako mikalo, da je raje kar pospravila, pustila
je samo malo smrekico, ki je bila na mizi in tja nisva smela. Naslednji dan je pa še to odnesla. Pa tako bi se rada igrala, pa ni bilo
nič od tega. Imava pa drugo zabavo. Ko se podiva po stanovanju nama pride še kako prav, saj je prav zabavna ta škatla.
Don in Raf
