Posvojitev 'druge' muce in lastništvo več muc

Sporočila, ki s temo niso imela (več) nobene veze, so bila umaknjena.

Skuiki, oprosti, ampak moje izkušnje pravijo drugače. V stanovanju, kjer nekaj (ne en sam, nekaj njih) mačk vztrajno lula oziroma markira izven svojih wc-jev se urin zarije v pohištvo, v tla, tudi v zidove. Moja starša imata enega samega mačka, ki z veseljem polula kakšno omaro - eno celo z tako velikim veseljem, da je kljub čimhitrejšemu in vztrajnemu čiščenju začela razpadati in seveda končala na odpadu. O napojenem parketu pod njo raje ne bi. Ni šanse, da si vedno in pravočasno zraven s cunjo v roki, ker povprečen človek gre vsake toliko v službo, pa v trgovino, pa k prijateljem in še kam, urin pa veselo opravlja svoje vlažilno in smrdljivo delo. Jaz sem zase tudi prepričana, da zaradi dveh muc veliko več čistim, kot nekdo, ki je brez živali, ker pač želim imeti stanovanje urejeno in čisto, si pa ne predstavljam, da bi katera od njiju npr scala po garderobni omari, knjigah, televizorju v času, ko sem zdoma. Zato ne sprejmem pravljice, da so stanovanja ljudi z velikim številom živali bolj čista, ker pri povprečnemu človeku to enostavno ni možno, ker ima tudi zanje dan zgolj 24 ur. In predvsem zato, ker večje število živali = več stresa za živali = "neželjeno vedenje". No, razen če niso ti ljudje doma 24/24. Lepo povej še ostalim beročim, da urin relativno hitro kristalizira, da ga moraš v trenutku, ko prideš v prostor in ga zavohaš najprej najti (kar ni vedno enostavno), da se zajeda v predmete in da lahko čistiš kolikor te je volja, vendar če se lulanje ponavlja, si izgubil bitko že v štartu. Dopuščam sicer možnost, da urin vaših mačk manj smrdi
In sorry, če se mi zjutraj mudi v službo ali pa na službeno pot in najdem poscano torbo, je smeha in čiščenja po peti ali deseti taki epizodi konec. Jasno, da mačka zaradi tega ne bom evtanazirala (odkod sploh ta ideja?!), ga bom pa skušala oddat nekam, kjer drugih kosmatih bitij ni. Če tega ne zmorem, ga zaprem v sobo, kjer mi škode ne bo povzročal. Če take sobe nimam, pa nimam pojma, kaj narediti, to priznam. Zato raje preprečim take situacije in ja, zmajšanje stresa je tu naš največji zaveznik.
Sploh pa tu ni govora o začasnih namestiteljicah, kajne? Govora je o nekom, ki posvaja, posvaja in posvaja in posvaja in nadaljuje s tem tudi takrat, ko je jasno, da so živali pod stresom.

Zato ne razumem, zakaj riniti z glavo skozi zid, ko v kratkem časovnem obdobju dodajaš mačka na mačka, medtem ko vidiš da to ne štima in da se ti sesuva ravnovesje in jih moraš vmes vračati. Zakaj nadaljevati s tem? Ker si se odločil, koliko mačkov boš imel in boš to dosegel za vsako ceno? Tukaj se potem začne začaran krog, kjer je stres za vse vpletene vedno hujši, namesto vedno manjši.

Podpišem.

Jaz sem govorila o resnih namestiteljih in tem kakšen strog režim higiene in reda (in prilagojenega pohištva, nobenih oblačil
ali časopisov po tleh itd.), se večinoma skriva za tem, da lahko uspešno na dolgi rok skrbijo za večje
število mačk.

Tako kot se skriva red in disciplina za krdelom psom, ki sem ga dala za primerjavo, čeprav za laika navzven zgleda, da je vse
enostavno in teče samo od sebe.

Tako kot prvi ne živijo sredi kupa luž, drugi ne živijo v kaosu, kjer se psi sredi dnevne rangirajo med seboj.

Zahteva pa to še pa še dela in odrekanja in reda. Gotovo nekaj, kar ni za vsakogar.
In česar marsikdo ne zmore ali bi mu zlahka ušlo iz rok.

Pri nas zgleda takole: "poscanec" živi v prostoru, ki ga z lahkoto čistimo (keramične ploščice, nič lesenih vrat). V druge prostore ga že nekaj časa spuščamo samo v našem spremstvu. Pri čiščenju lužic je potrebno vedno uporabiti varikino, ker le ta popolnoma odpravi vonj po urinu. Seveda nikjer ni nobene "navlake", ki bi privabljala, moja torbica gre vedno takoj po uporabi v varen predal. Se sploh ne dotaknem živali, preden se ne preobujem in preoblečem po prihodu domov. Pa kljub dnevnemu čiščenju, je na tleh vedno veliko dlake.

Si mislim, da tale lušken prikaz združevanja paše v to temo
klik

Zelo v redu prikaz, brez odvečnega kompliciranja pri združevanju, pustiš ju in opazuješ, izmenjaš vonje, vključiš igro, manjka še kakšna okusna konzervica za še za boljši prvi vtis o prišleku. Všeč.

Zelo všeč!
(sploh ta'mala petardica)

Posvojiti enega mucka, ali dva...to je zdaj vprašanje. Ali pa tudi ne

Pred posvojitvijo mucke dobro premislimo, kaj nam najbolj ustreza glede na naš slog življenja, sicer pa v bistvu ni dileme – najboljša in najbolj fer do muckov je posvojitev parčka. Če so mucki mladički, pa še toliko bolj, saj potrebujejo družbo svoje vrste.
Nekaj najlepšega je gledati dva mačka/mački, kako se igrata, si nagajata, se včasih po prijateljsko zgarbata, potem pa zaspita v objemu
Mucki, kot ljudje, rabijo družbo svoje vrste. Seveda so tudi izjeme in nekateri mucki najbolje funkcionirajo sami s svojim človekom. Tisti, ki ima zares rad muce, bo to pri posvojitvi upošteval in ne bo ločeval parčka, ampak bo (ob posvojitvi le ene) izbral muco, ki želi biti edina muca. Na žalost je izbira in enih in drugih (pre)velika, kar pomeni, da je vse preveč zapuščenih muc

Vsak maček ima svoj karakter, zato izbirati zgolj po zunanjosti res ni pametno, vsaj na dolgi rok ne. Seveda nas zavedejo male kosmate kepice, z majhnimi tačkami in srčkanimi noski, a tudi druge muce, ki niso »ekstra lepe« ali malo starejše (ne govorim v svojem imenu, meni so vseeee muce krasne) si zaslužijo svoj dom, svoj kavč in varno zavetje, kjer nikoli več ne bodo ne lačne, ne osamljene, niti preplašene.
Skrbniki teh lepih malih in velikih dišečih kep dlake najbolje poznajo karakter vsake muce in tudi najlažje svetujejo glede izbire.
Njihov nemen zagotovo ni poriniti kateregakoli mačka komurkoli, samo da se naredi prostor, ampak jim zagotoviti najboljši možni dom. Vedno v mačje dobro.
Le kdo bi si želel ločiti parček, ki se ima neizmerno rad, le zato, ker si ti »tako zaljubljen v le enega«...Kdor želi enega muca, naj izbere muca, ki želi biti sam oz. je bolj navezan na človeka. Muca, ki mu ne bo grozno dolgčas, ko smo dvonogi odsotni.

Ni ga pa čez posvojitev v paru (več je le bonus). Govorim iz lastnih izkušenj, ker sem pri HM posvojila dve kosmati punčki, ki se imata neizmerno radi in ni lepšega kot gledati muce, ki tako lepo sobivajo in si izkazujejo ljubezen in pripadnost na način, ki jim jo mi ne moremo, pa če jih imamo še tako radi.
Ko sem prišla spoznat muce, tudi slučajno nisem imela v planu vzeti parčka, ki ga imam in zdaj po pol leta (pravzaprav že po parih dneh) lahko rečem bivši skrbnici le HVALA, da mi je svetovala glede izbire. Matejka je moja gusarka (brez enega učka,ampak ima tega lepega za dva), zlat sonček, ima rada vse in vsakogar, Ula pa je bila zelo plašna muca, ki se je držala Matejke kot klop in se je prav videlo, kako jo ves čas opazuje in se zgleduje po njej. Ker je Tejči tak sonček kot je, se je tudi Ula zelo hitro odtajala in se noro navezala name, tako da nimam nič manj od njiju, ker sta dve, ampak kvečjemu več, veliko več Nista namreč zaljubljeni le onidve, ampak smo zaljubljene vse tri Kot sem že rekla, je bila Ula zelo plaha muca, stara skoraj 2 leti in prej ni bilo velikega napredka pri njej...dokler ni začela sobivati z Matejko, ki je imela malo manj kot leto dni in se navezala nanjo. Te njene »odvisnosti« od Tejči tudi slučajno nisem imela namena zatreti in tako sta punci ostali skupaj, kar se je izkazalo za odlično potezo
Ko smo prišle domov, se je Matejka počutila, kot da je od vedno tu doma, Ula pa se je skrivala pod foteljem doooolge ure. Potem je vsa preplašena previdno raziskala sobo in se držala Matejke, z zanimanjem pa je opazovala tudi mene, ki sem se ves čas pogovarjala z njo, a nisem rinila v njeno bližino. Počasi (oz. za moje pojme zelo hitro) se je Ula navezala tudi name, čisto je spremenila obnašanje in dandanes lahko rečem, da je moja senca; kamor grem jaz, gre tudi ona. Ravno zdajle en dan sem razmišljala, da še dobro, da nimam kakšne pisarne doma, ker dejansko ne bi nič naredila, ker Ula stoji pred mano na računalniku in se drgne z glavo v mojo glavo. Na dan dobim miljavžent buc in vsakič posebej se stopim, ko se spomnim, kakšna plaška je bila, in to skoraj 2 leti! Zdaj pa je cela mamina maza
Iz tega pač sledi, da niti leta, niti plašnost nista ovira, da se ne bi odločili za mucka, ker nas zna le ta presenetiti. Ko muc čuti, da je doma, se končno lahko sprosti, zato je treba dati priložnost tudi zadržanim in starejšim mucam in s tem pokazati sebi in ostalim, predvsem pa mucam, da jih imamo radi in da smo pravi ljubitelji muc.

Tudi finančno gledano ni take razlike, ena muca gor ali dol...bolj je problem, ko se nam dvonogim odpuli in kupimo vsako igračko, ki jo vidimo ..mucke so zadovoljne že s kakšnim plastičnim zamaškom in podobno
Torej – muc, ki se oddajajo v paru, muc, ki rabijo družbo, ter muc, ki so rade same, je v Mačji Hiši cel kup, zato prosim, odprite srce in posvojite kako mačjo dušico ali dve in naredite svet lepši!

Le kdo bi jih želel ločiti:
sestrici Pigi in Buši

mali tigrčki Om, Sai in Ram


moji srčici Ula in Matejka

Zelo lepo napisano! To, da ima Loti Pupa dve mačici, ki sta tako sladki, da sta gotovo narejeni iz čistega cukra, pa itak že vsi vemo.

In ker sem ne tako zelo dolgo nazaj v tejle temi tudi sama spraševala za nasvet, ali dodati še tretjega mačka, naj objavim rezultat:


Po pogovoru s skrbnico čudovite male Pepsi sva se strinjali, da bi bilo vredno poskusiti, in tako smo na boljšem vsi: Muri, ker ima živahno družbo. Pepsi, ker ima koga preganjati in se h komu stiskati. Iza, ker ima mir. In midva s Trdnjavo, ker imava še eno mehko, predočo, scrkljano, igrivo in veselo mačico, ki nama lepša dneve!

Jupi, super, to je pa tudi zelo lepo slišat in brat!

Loti Pupa...

Loti Pupa, Coprnica Zofka, tudi skrbnice smo vesele, da se najdete taki kot vedve - pripravljeni poslušat naše nasvete lupčka obema paketoma štirinožcev no, pa tudi dvonožki si kar zalužita kakšnega

Verjetno ne bom mogla imeti še ene muce, ker je mama proti ( ni za, ker imava premajhno stanovanje in skrbi jo, da jo bodo mački budili sredi noči, ko se bodo igrali skupaj, pa tudi da bo kaj uničeno od pohištva) ampak me vseeno zanima nekaj stvari, tako za vsak slučaj.
Jaz sicer že nekaj časa razmišljam o še enemu, ampak ne govorim preveč kaj o tem doma, ker mi je že prvič dala mama vedeti, da ni zato. Razmišljam pa zato, ker takrat, ko je muci sam doma, da bi imel družbo, ker ful ne mara biti sam. Sicer je trenutno taka situacija, da je zelo malo sam doma, ampak še takrat, ko je imam potem slabo vest.
Je pa star 12 let, nevem če bi bil to lahko problem.
Me zanima kako je z velikostjo stanovanja, kdaj je premalo? Midve sva v enosobnem (pomoje cca 35 kvadratov), torej mačka verjetno ne bi mogla imeti ločena. Edino, če bi bil en zaprt v kopalnico, kar se mi zdi pa malo grozno, ker je velika 2krat 3 metre cca. Dva WC-ja ne bi mogla imet, ker še enega resnično nimam kam dat. Ker je bolj malo stanovanje imamo že vse kote in stranice zapolnjene... Pozneje bi itak šlo na enega, samo ne vem pa kako bi bilo potem na začetku.
Glede hrane me tudi zanima...in sicer moj muc je bolj požrešne sorte in dobi dvakrat dnevno obrok, da bi imel skos hrano na dosegu je no go, ker bi bil hitro zelo debel. Zdaj, če bi recimo njemu dala v svojo posodo hrano in drugi mački v svojo me skrbi, da ne bi pojedel vse svoje in še od une mačke, da bi pa skozi nadzorovala to ne gre, saj nas kdaj ni doma in pride mu kdo drug dat, pa tudi zjutri bi bilo malo nerodno, ker on je navajen, da precej zgodaj je zajtrk (sicer teži) in mu ponavadi nesem za jest in grem nazaj spat, ker mi ni da bi tam sredi noči bedela. Tako, da ne vem kako gre to pri vas? Kot že omenjeno, v dva prostora ju pa tudi ne bi mogla dat...
Glede združitve z drugimi mački pa se mi zdi, da bi pri njemu šlo.. Ker sosedje v bloku imajo dva mačka in jih občasno spustijo na hodnik, kot mi našega... in včasih, ko je bil sosedov zunaj pa smo slučajno tudi mi našega dali ven, je naš sicer takoj not tekel, ker je bolj reva, un je pa takoj zraven prišel, ker je ful radoveden in prijazen muc. No in naš je itak na začetku pihal nato pa, ko sta se nekajkrat tako srečala, sta zdaj že na tej stopnji, da se povohata (pol pa hitr narazen ). Se pa srečata tako mogoče enkrat na dva tedna, tako da zato potem bolj počasi to napreduje. Ampak glede na ta dogodek se mi potem dozdeva, da če bi recimo posvojila eno tako prijazno muco, ki ji ni panike se približat drugemu mačku, da bi on to sprejel.

Ker si že sama omenila, da mama ni še za enega muca, se mi zdi forsiranje v tem smislu povsem odveč. Velikost stanovanja načeloma sicer ni kakšen problem, je pa problem, če v relativno majhnem stanovanju živita dve osebi, od katerih se ena ne strinja z novo pridobitvijo, torej tudi ni pripravljena malo potrpeti vsaj v začetnem obdobju združevanja dveh mucev. Tudi sicer je tvoj muc v dani situaciji očitno čisto zadovoljen. Počakaj, da se boš osamosvojila, potem pa le.

Meni se pa zdi (pre)majhno stanovanje težava in to takrat, ko je iz kateregakoli razloga potrebno dve ali več muc ločiti za dlje časa - tu mislim predvsem na zdravstvene težave. Mislim da ni odveč pomisliti tudi na to, da je dovolj prostora bodisi za osamitev muca v drug prostor, ali pa za postavitev večjega boksa v prostor, kjer so ostali mački, v katerem bo muc moral preživeti kak teden - boks mora namreč biti dovolj velik, da so v njem ležišče, peskovnik, hrana, voda in še kaj. Če muc potrebuje zraven še mir od potencialnih radovednih mačjih opicah ( ), ki plezajo po zunanjosti boksa, je zahteva po dodatnem prostoru skorajda nujna.

Pa saj enosobno 35m2 ni premajhno stanovanje za 2 mački. Dejansko se da ločit 2 mački narazen tako kot ti opisuješ Moksa, predvidevam tudi da so sobe ločene z vrati. Ampak je pa tu drug problem, to kar Gipsy tudi pove in sicer forsiranje živali nekomu ki je noče. In če bi potem prišlo do težav pri združevanju, bolezni, ali česa drugega in bi moral mački ločiti, je osebi, ki mačke že v štartu noče, vse to popolnoma odveč in jo te ceremonije samo živcirajo. Ljudem, ki tega nočejo, se tako početje tudi zdi 100x hujše kakor res je.

Tako da jaz mislim, Babyjazz, da je najboljš počakat da boš enkrat na svojem, pa takrat razmišljat o drugih muckih. Tvoj mačkon je pa tudi 12 star že, se pravi je vajen tega da je edini in mu zgleda nič ne manjka. Če te skrbi kako se počuti, se pa še malo več igraj z njim, ko si/ste doma, ko te ni pa itak verjetno spi.

Ja, saj to je problem ravno, ko praviš, da je osebi, ki še ene mačke noče to stokrat hujše.
Na svoje upam, da grem čim prej (v roku 2 let), takoj, ko dobim neko bolj redno službo, prej ne. Samo, ko bom enkrat na svojem pa bom res tako delala, kot hočem, si ne predstavljam, da mam potem še fanta, ki bo takrat težil kaj on ne bi. Se že celo življenje podrejam nekomu, ravno, ker nimam svojega stanovanja in imam po pravici povedano tega počasi dosti. Recimo psa si želim že od skos, ampak res želim in vse vem kaj bi z njim delala (pasji športi itd.) na primer imaš pa otroke, ki bi imeli psa samo zato, ker bi pač meli nekaj doma potem je pa pes od vseh pa ga imajo zunaj pa ga vsake tolk kdo pelje ven... kje je tu pravica?
Moj Niki se ima res kar fajn, samo je ful igriv muc in bi se skos nekaj igral pa tudi jaz nimam skos časa, včasih niti volje se igrat takrat, ko on vedno hoče in imam potem spet slabo vest. Doma ga puščam samega čim manj, čeprav včasih spi tudi, ko sem doma,ampak se mi zdi bogi, če je sam doma, ker včasih prav, ko grem kam ven sedi pri vratih in ,e tako gleda češ, kam spet greš jooj.

Dalo mi je misliti to, da je babyjazz zapisala, da ni prostora za drugi wc...drugače se niti meni 35m2 ne zdi premajhno za dva muca, ampak verjetno igra svojo vlogo tudi razporeditev prostorov in zapolnjenost le-teh. Jaz sem npr zaradi nerodne razporejenosti prostorov imela prav zdaj težavo, kako kvalitetno osamiti bolnega mačka, z bistveno večjo stanovanjsko površino, odtod moji pomisleki glede velikosti.
Se pa itak strinjam, da je najprej potrebno poiskati konsenz babyjazzine mame in šele potem razmišljati o vsem ostalem.

Če te kaj potolaži, sem jaz imela celo otroštvo eno muco, 15 let, ker v bistvu nikoli nismo o še eni razmišljali.

Zdaj imava s fantom 3. Pa ravno tako vsaka gleda kam grem, ko grem ven, mi hodijo v škarje po hodniku, da se komaj obujem kdaj, ... ampak take mačke so. Ene bolj vohljajo, ene so bolj lene, vse so te vesele ko prideš domov.

Kar se igranja tiče lahko probaš kakšno interaktivno igračo kupit, če bi mu bilo kaj za igrat, npr Catit tunelčki
http://youtu.be/hRXMsy8r5M8