lepi MAX

Za vse oboževalke in oboževalce še en Maxov portretek.

Samo za lupčkat

Trixi, nalozi gor še kaj Maxovih fotk, prosim. Hvala vnaprej.

Bom naredila še nekaj novih, a ne bodo dosti drugačne. Problem je, ker on ne pozira, ampak takoj priteče in se meče na hrbet, daje nogam, rokam buce, je izjemno prijazen, tako kot cimra Mazica. Sami zlati mačji srčki!

Z Mazico sta takoooo prijazna muckaaaaaaaaa Za znoret prijazna! Samo za met, in to v kompletu!

uf, res me uničujete

a ma lahko še bolj sladko facko?! Če bi mi vse na glavo obrnil, ne bi mogla bit jezna nanj (saj tudi na mojidve nisem, no)

Max , a bi tebi prosiiim že enkrat spakirali tistih sedem zadevc in bi te odnesli na tvooooj kavček?

zelo težko gledam tvoj krasen oranđni kosmati repek

Maxi pri nas "špila ležečega policaja", saj se kar naprej meče na hrbet, pred in pod noge in je prav pravcata živa ovira, da še stopit ni kam. Po tleh kar "drsam", pometat se pa itak ne da, ker mu pri tem pridno pomaga še ekstra prijazna Mazica.

Max, ti si tak lepotec, da bi te človek kar gledal. Pa te tvoje učke gledajo tako prijazno in nežno, nobene domišljavosti ni v tebi. A sploh veš, kako lep si? Povrhu vsega pa še pravi cuker, berem.

Maxu je čisto vseeno, če je lep ali pa če ni. Njemu je važno, da se ima fino. Da ima prijazno mačjo družbo, dobro papico, igračke, varen in topel domek. Tako, kot to velja za vse druge mucke.

ja, z "lepoto" smo samo dvonogi obsedeni, njim gladko dol maha, kako mi zgledamo

Saj lepota, vsaj v mojem besednjaku, ko gledam mačke, obsega zelo širok pojem. Meni so lepe muce vseh barv in lepe so mi tudi takšne, ki so izgubile tačko, učko ali imajo kakšno drugo pomanjkljivost.
Moja muca je prišla k hiši suha kot glista, iz gobčka je zaudarjalo in kar veliko truda in skrbi je bilo vloženega, da je postala kakršna je bila potem v svojem kar dolgem mačjem življenju. Pa mi je bila lepa in še enkrat lepa, takšna kakršna je bila, mogoče sem bila bolj ganjena nad njeno pojavo in štrlečimi boki, ki so bili pokriti le s kožo in dlako.
Moj mali ni nikoli predel niti mijevkal, ni mogel in imel je le eno učko. Tudi on je bil moj lepotec. V srcu, seveda. Oba sta bila črna, ko smo vse poštimali, svetleče dlake in čudovitih karakterjev. Ali pa sem ju tako videla samo jaz, ker sem ju imela srčno rada in ju še vedno imam, čeprav je minilo že nekaj časa... Sicer pa smo preživeli skupaj 20 let, to pa tudi niso mačje solze.

cllara, ti si dobra dušica, to se razbere že iz tvojih postov in vem, da so tebi prav vsi lepi. Če bi bilo več takih, bi vsi mucki prišli do dobrih domov, tako pa eni čakajo že več kot 4 leta.

Za vsakega posebej mi je hudo, Trixi, če vidim trpljenje in za vsakega posebej sem vesela, ko se vse uredi. Ne zastopim sam tega, zakaj mi v obeh primerih kaplja po tipkovnici. Očitno gre za dve vrsti solz, pa nobenih ne zmorem zadržati.

Cllara nisi edina, ki v obeh primerih moči tipkovnico hvalabogu za čustva

Max, upam, da čimprej najdeš mehak in topel kavč

Max je čudovit. Ima najmehkejšo dlako. Je nežen, sploh ne uporablja krempeljčkov. Crklja se, igra se, preštanfal je tudi moj nahrbtnik, ne le mene. S težkim srcem sem odšla od njega. Mejdun, moje mačke bi ga pojedle, grobijanke. Tako je dobrodušen, ene temne misli ni v njem.

Mazica je kot buhteljček, enako crkljiva. Njen kožušček je siv in slonokoščeno bel, tako lepe kombinacije še nisem videla. Tudi ona je cukr, enako odprta in nežna kot Max.

Oba sta nepopisno crkljiva, čudovita otročka.

Ostalim nisem bila tako všeč. Sem jih pa uspela vsaj pobožati. Zelo na hitro.

Kaj hočemo. Ni vsak za vsakega.

Gaya, hvala. Boš večkrat prišla, da boš lahko tako lepo in slikovito opisala "moje" kosmatinčke, ki iščejo dobre posovjitelje in varne domove. Jaz enostavno na kratko napišem le, da je "zlat mucek", če to je, ali pa da rabi posvojitelja z občutkom, če gre za malce zadržanega mucka.