Najprej hvala vsem za dobre želje za mojo Nadico. Se zavedam, da je imeti tako muco privilegij, ki ga bom z veseljem podelila z vsemi tistimi, ki ste ji pomagali (MH, skrbnica Trixi in njena družina, botri), držali pesti in tačke, jo dnevno spremljali, vsem, ki ste kot Mali princ gledali s srcem - malo bo vedno tudi vaša.
Torej, mi smo ponoči spali, ampak ...Mica na sredi postelje, ki jo je zasedla in s svojo prezenco branila, Nadica, frajerka

, je pa zasedla njeno posteljico, v kateri sem jo res zjutraj okoli pete ure pofotkala - sorry, razlagam, slikce pa (še) ni, že prenos iz telefona na PC je cel podvig, butasta mašina od PC mi skoz neki javlja - saj bo, enkrat..
Hja, Snežko je spal pa v pritljičju - po lastni izbiri, po treniranju glasilk je izrabil prvo priložnost in jo zbrisal na stopnišče.
Nadica se je zjutraj igrala, in ja, to je privilegij, da sem imela priložnost to gledati (kdaj sem prišla v službo, pa ne bi in tudi ne o tem, da sem jo vmes gledala na telef. fotografijah). Zjutraj sem za vsak slučaj Mico pustila v spalnici (saj si branila točno ta teritorij

), Nadica je imela vse ostalo na razpolago. Pridem domov in zagledam Nadico in se čisto raznežim - ljubica leži na radiatorski mačji polički

- priznam, včeraj, preden sem šla ponjo, sem jo kupila posebej zanjo - pametna srčica
Pa zdajle: mačji punci sta v dnevni z mano, samo da oni dve spita, Nadi na topli polički, Mica na dvosedu, razdalja diag. max. 2m (ah, brez veze, nima smisla pihat), mačjega fantka pa še ni spustilo, bomo morali še malo potrpeti, od samega hudega je zvečer še Mico napihal.
Moram prenehat s pisateljsko in se priučit fotografske - še prej bo pa treba spat ...