Nadica

Zelo ljubeča in nežna botrica ter hkrati posvojiteljica je odpeljala Nadi v svoj domek.
Pred odhodom sem vseeno uspela narediti še nekaj fotk. Najlepše pa prav takrat, ko smo prišli ponjo, da bi šla v transporter in domov.
Hvala ti, zlata Nadica!

V transporter je šla prostovoljno, sama. Se notri razgledala, povohala, udobno namestila, malo umila in čakala da gre. Od nje se je prišlo poslovit še nekaj cimrov. Bine se je pa kar namestil na transporter, a sem bila prepozna za fotko.

Lepotička, javi se kaj (čimpogosteje) iz svojega novega doma
Osrečujte eden drugega

Prelepo da bi blo res.... SREČNO, ti mali mačji čudežek!

Danes je natanko dva meseca, kar je bila najdena.

Uau, v samo dveh mesecih od tistega grozljivega stanja do takele zadovoljne in lepe mačice, ki je že na svojem kavču! Tole je pa res ena neverjetna zgodba. Nadica, uživaj in naj te imajo nadvse radi!

Smejčka se v transporterju, srčica! To ni za povedat, kako lepo jo je videt, že kar malce okroglo in puhasto, kako se pelje v svoj zavedno dom.

Ampak res, prav smeje se

Nadi, od Šiškarjev

Nadica, srčica zlata, je doma.
Med vožnjo se je stisnila k mojim prstom, tu pa tam spustila nežni glasek, še preden sva prispeli je bilo stiskanje k prstom skozi vrata transporterja čisto konkretno. Brez težav iz transporterja, prvo nadstropje ogledano, Mica pod dvosedom, malo piha, Snežko mislim da po mačje razlaga, da je tukaj on glavni (japajade, v resnici se oglaša, ker ga je strah), Nadica pa skulirana, ker ve, da je doma.
Sama je našla stranišče , jedla svoje in Micine brikete, dala buce mizi in meni
A ja, še postelja: že sprobana, mislim, da ji odgovarja.
Slikovni material sledi tekom tedna, prosim za potrpljenje in prizanesljivost, ker sem zanič fotograf in tehnično precej nepismena.

Vida čestitke ob posvojitvi najboljše, zlate muce in hvala za javljanje
Sem prav vesela za Nadico oz. za vas vse, očitno ima Nadi vse pod kontrolo
Po moje lahko v imenu vseh rečem, da komaj čakamo slikovni material a bomo seveda počakali, da se aklimatizirate in ustalite
Nadi, evo en koš poljubčkov, pa malo jih potalaj kosmatim cimrom, da jih podkupiš

Ooo, super, hvala za javljanje. Mi bo sedaj lažje iti spat in lepo sanjat. Lepe sanje tudi vama.

Kako lepo, pravljično....

Mi je že "manjkala" in je cel "regiment" muckov ne more nadomestit, tako zelo posebna je!
Upam, da ste pri vas dobro spali oz. da ste vsaj kaj spali.

Vsak dan spremljam Nadico. Na začetku sem jokala nad njenim trpljenjem, zadnje čase brišem solze, ker me veseli, da tako lepo napreduje , da je brez bolečin, se počuti varno in ljubljeno.
Da jo Trixi pogreša je popolnoma normalno, skupaj sta bili v najtežjih trenutkih in ločitev je vedno težka, še posebej od takihle mehkih kepic, ki se nam popolnoma predajo.
Vida, zdaj si Nadicina mama in prosim, ne zapri tele strani. Poročaj in pošlji slikice, da Nadico spremljamo še naprej, zdaj, ko ji je lepo in bo zimo preživljala v toplem ljubečem okolju. Tam kjer je bila doselj, preden je prišla v MH, tega ne bi bila deležna, sicer se ne bi zgodilo kar se je.
Skratka, Nadica je ena srečna muca, čeprav je morala za to preveč in še enkrat preveč pretrpeti. Hudo je le to, da je in še bo, trpečih živali še vedno preveč, predevsem zaradi nas ljudi. To dela pač človeka žalostnega in zato je zgodba, ki jo spremljamo tako dobrodošla, ker poboža po duši in daje upanje, da bo nekoč bolje, da bomo znali imeti radi in spoštovati ta topla bitja, ki nikomur ne naredijo slabega.
Srečno, Nadica, tebi, tvoji novi družini in tvojim novim prijateljem, ki so pri njej našli dom že pred tabo.

Pišuka, saj bo šele jutri deževalo. Zelo lepo napisano.

Res lepo napisano Clarra Srečno lepotička Nadica

Nadi se ima fino!
Da izdam kako novičko.. že ob 5ih zjutraj je bila prvič fotkana.
Pa, igrala se je tudi. To je moralo izgledati zelo ljubko. Sem dala nekaj igračk za seboj, za vsak slučaj, da jih ne bi imela premalo.
No, dovolj sem "izdala".

Taka lepa novica. Trixi, vse povej, kar veš in izveš. Nič hudega, če bo kasneje poročala še Vida, takšne novice se lahko brez greha podvajajo. Nadica je verjetno mirno in lepo spančkala, če ji je že navsezgodaj pasala igra.
Glede na to, da vsi, ki se vsaj malo spoznamo na muce, vemo, da ne marajo selitve in se navežejo na svojega človeka, je ta Nadicina prilagodljivost prav presenetljiva. Ampak, vse hudo je za njo in tale pozornost, ki jo je deležna je zanjo pravi balzam. Verjetno si misli, meni je važno, da me božajo, se igrajo z mano, da imamo veliko posteljo s toplim kovrtčkom, papike kolikor si jo srček poželi..., kaj več si pa še naj želim. In to je zanjo in njeno lepo življenje res najpomembnejše. Je pa res, da bo njena prisotnost v novem domeku doprinesla k dobremu počutju in prijetnemu vzdušju vsem, ki si ga delijo.

Nadica je zelo skromna mucka, z vsem zadovoljna in najbolj vesela, če ima mir, ko ga želi.
Če ne bi bila taka, bi bilo njeno okrevanje zelo oteženo. Tako je pa kar nekaj tednov čisto zadovoljno bivala v majhni kletki, ki je menda še zapustiti ni želela, ko je prišel čas za to. Zato sem jo takrat dobila vključno s tem večjim transporterjem, če bi ga še želela uporabljat. In ne, ga ni. Ko je prišla, je prav "preklopila" in bivala v stanovanju, kot da je že od nekdaj tu doma. Izredno prilagodljiva mucka je.

Najprej hvala vsem za dobre želje za mojo Nadico. Se zavedam, da je imeti tako muco privilegij, ki ga bom z veseljem podelila z vsemi tistimi, ki ste ji pomagali (MH, skrbnica Trixi in njena družina, botri), držali pesti in tačke, jo dnevno spremljali, vsem, ki ste kot Mali princ gledali s srcem - malo bo vedno tudi vaša.

Torej, mi smo ponoči spali, ampak ...Mica na sredi postelje, ki jo je zasedla in s svojo prezenco branila, Nadica, frajerka , je pa zasedla njeno posteljico, v kateri sem jo res zjutraj okoli pete ure pofotkala - sorry, razlagam, slikce pa (še) ni, že prenos iz telefona na PC je cel podvig, butasta mašina od PC mi skoz neki javlja - saj bo, enkrat..
Hja, Snežko je spal pa v pritljičju - po lastni izbiri, po treniranju glasilk je izrabil prvo priložnost in jo zbrisal na stopnišče.
Nadica se je zjutraj igrala, in ja, to je privilegij, da sem imela priložnost to gledati (kdaj sem prišla v službo, pa ne bi in tudi ne o tem, da sem jo vmes gledala na telef. fotografijah). Zjutraj sem za vsak slučaj Mico pustila v spalnici (saj si branila točno ta teritorij ), Nadica je imela vse ostalo na razpolago. Pridem domov in zagledam Nadico in se čisto raznežim - ljubica leži na radiatorski mačji polički - priznam, včeraj, preden sem šla ponjo, sem jo kupila posebej zanjo - pametna srčica

Pa zdajle: mačji punci sta v dnevni z mano, samo da oni dve spita, Nadi na topli polički, Mica na dvosedu, razdalja diag. max. 2m (ah, brez veze, nima smisla pihat), mačjega fantka pa še ni spustilo, bomo morali še malo potrpeti, od samega hudega je zvečer še Mico napihal.
Moram prenehat s pisateljsko in se priučit fotografske - še prej bo pa treba spat ...