Sonček, Kushi, Ita in angelček Puhi

Lepo, res vesela za oba. Verjamem, da se bo Kushi še zelo hitro odtajal.

No tako, Puhija sva šla iskat pred petkom, ker sva bila ravno v Ljubljani.

Kushi se dela, kot da mu je vseeno za cel svet, važno, da ima svoj kavč in okensko polico, pa posteljo in preprogo pri postelji ... Sonček je pa druga pesem. Močno upam, da se bo kmalu sprijaznil, da imamo novega člana. Meni zelo zameri, ker sem domov pripeljala še enega, renči in piha vedno, ko gre mimo Puhija.

Puhi je bil sicer malce preplašen, ampak hodi normalno, ni nič pritalen, tudi crklja se že in rito v zrak dviga

V glavnem, danes bodo 8 ur sami doma, upam, da ne bo povsod polno dlake od prenapihnjenega ega ali kaj podobnega

Vse bo OK, mora bit. Sonček je res rad v pozornosti in ospredju, ampak ga poznam kot prijaznega in precej hitro prilagodljivega na nove razmere.

Zdaj imate pa pravo mačjo bando . Tisto Sončkovo pihanje je pa zihr znak dobrodošlice .

Se mi zdi, da je malo važen, ker bo njegova fotografija krasila koledar in to pač s pihanjem na Puhija pokaže ampak vseeno, karkoli ga že muči, upam, da se bo hitro prilagodil, da bomo lahko uživali, oni v skupnih vragolijah in drijanju po stanovanju gor in dol, midva z mojim pa z gledanjem teh vragolij

Ja, hudo rivalstvo je, če so trije močno kičasti mački na kupu...kdo je zdaj najlepši
Upam, da se Sonček hitro umiri, pa da začnete idilo v troje (oz. v 5)
Aja, pa slikovni material bomo rabili

No, sedaj se je Sončku pridružil še Kushi in skupno pihata in "rjoveta" na ubogega Puhija, ki bi se z njima rad samo igral. Ne vem, kaj naredit, hudo mi je, ko ju gledam, kako se obnašata in močno upam, da bodo našli skupen jezik, če se temu lahko tako reče, ker drugače ne vem, kaj bom ... Puhija nazaj ali kaj? Tak srček je, vsak bi ga imel rad, samo Sonček in Kushi očitno (še) ne.

Moraš vedet, da sta bila Sonček in Kushi prva tam doma, Puhi je pa tisti "ta novi". Daj jim čas, da se navadijo drug na drugega in vzpostavijo hierarhijo.

Vedno prvo pozdravi staroselca, potem pa tamalega, ko prideš domov. Ko jim daješ hrano ali vodo, ista procedura. Najprej najstarejši, pa po vrsti. Mački imajo radi red Sonček in Kushi pa se ne smeta počutiti zapostavljene, zato pojačaj crkljanje in igranje. In vedno, prva sta onadva, potem pa Puhi. Nič mu ne bo, če bo malo počakal

Puhi je zdaj vsiljivec na njunem teritoriju in skušata ga prepričati, naj
se spravi tja, od koder je prišel, ker onadva svoje papice, človekov
in doma ne mislita deliti

Dajte jima čas, da zajameta sapo in se navadita ter sprejmeta,
da je Puhi sedaj vaš in pika, ko pa ugotovita še to, da
je super za družbo, zabavo in traparije, potem
ste pa tako zmagali

Ukvarjajta se s Sončkom in Kushijem (kolikor se s slednjim pač da), da bosta vedela, da nista zapuščena zdaj, ko je novi tukaj. Vsak dan si vzemita nekaj časa samo za "staroselca", čeprav se bo mogoče treba potruditi. Iza, ki je drugače moj dežurni grelnik naročja in hudo igriva, je prva dva tedna, ko sva posvojila še Pepsi, prav štrajkala: pihala ves čas, ni hotela v naročje, ni se pustila božati, ni se hotela igrati... pa sem se trudila in se igrala z njo, ko Pepsi ni bilo zraven, in počasi se je navadila. Zdaj je že spet taka, kot prej, in na Pepsi sicer kdaj pihne, ko ji tamala taca po repu, ampak ponavadi se pa prav fino igrata.

Puhija seveda ne zanemarjat, ampak ne pozabi, da sta bila Sonček in Kushi prva tukaj, in se zdaj mogoče počutita malo ogrožena in ogorčena.

Sonček in Kushi sta super parček, to sem vedela in zato takrat tudi predlagala to kombinacijo.
Če Puhija ne bosta sprejela do naslednjega vikenda, predlagam, da Puhiju iščemo drug dom. Puhi ima rad mačjo družbo, je pa zares en velik nežko in ne bo srečen ob močnih karakterjih.
Glede na to, da se je tudi moja bivša varovanka "huda tritačka Mici" tako lepo privadila novega doma in naročja, da se sedaj že naokoli prenaša, bo tudi Kushi verjetno sprejel vajino roko in začel uživati tudi v božanju, da bosta čutila nežni puhek med prsti.

Ne me narobe razumet, sploh se mi v prvi vrsti ne gre za to, da bi čutila puh med rokami (je pa fino ja ). Puhi nama je bil že takoj všeč, tak ljubek, nežen muc, ki nikomur nič noče. Pa sva se potem na podlagi nasveta in predloga odločila za Kushija in nama ni žal, daleč od tega. Sva se sprijaznila, da (še) ni naročni muc in da mogoče ne bo, ampak ga imava ravno tako rada kot Sončka, ki se rad crklja in skače okrog nog, da moraš res gledati pod noge, da ga ne pohodiš ali brcneš.
Takega obnašanja, pihanja in renčanja, sem navajena samo od mačk, ki se gonijo (ali branijo svoj teritorij), doma s tem nismo imeli problemov, zato mi je to tuje. In mi je jasno, da se pač morata navadit in upam, da se bosta, ker nama je cilj, da bova obdržala tudi Puhija. Če se pa ne bosta omehčala do Puhija, bo pa očitno potrebno iskati nov domek zanj, čeprav se bom ločila od njega s težkim srcem. Se kar prikrade v srček, hočeš ali nočeš
Vsekakor bom pa upoštevala to, da je treba staroselce najprej, potem pa novega pa da vidimo, če bo pomagalo. Še vedno pa upam na to, da ko pridem danes domov iz službe, da bodo na kavču lepo pokupčkani in se bodo imeli radi Sem rada optimist
Bom napopala kakšno fotkico noter proti večeru, ko jih ujamem skupaj ali narazen

Vse OK, ni še nobene panike in tudi tako hitro to ne more it, da bi se že skupaj cartali. Kushi je bil do vseh muckov prijazen, zato tu ne vidim težav. Sonček je pa sonček - malo komplicira, pa se nekaj časa dela "hard to get", potem je pa vse OK. Pri nas je itak bil navajen z večimi živet.
Puhija pa tudi na veliko cartajta, da bo ojačal svoj ego, da bo vedel, da ima v vama zaveznika in ne bo več taka mazica.

Saj bo z optimizmom je že pol narejenega Upam, da čimprej vzpostavijo hierarhijo, pa da bo mir ...no, ali pa norenje, kakor se vzame

Crkljamo se



Ni mrtev, brez panike



Tako, dve fotki "starih", Puhiju pa komaj sledim, tako da fotke še ni leta gor in dol po stanovanju, kot da bi bil formula, seveda skupaj s Sončijem in Kushijem, in pazi to ... brez pihanja in renčanja Sonči si je sicer že prve dni izbral svoje glavno ležišče (fotelj) in mu ni najbolj všeč, ko pride Puhi poleg, tako da se umakne in gre kam drugam, drugače se mi pa zdi, da sta se oba sprijaznila s tem, da imamo tretjega kosmatega člana. So pa vsi zeeeelooo radi v sobi, kjer imata svoje bivališče veverici. Me Sonči zjutraj pričaka pred vrati te sobe in me tako milo gleda, da jih že moram odpret

Kushi se je tudi že navadil na Puhija. Se mi zdi, da se je prve dni počutil zapostavljenega s strani Sončka, ker se je Sonči več ukvarjal s Puhijem kot z njim, ampak je to sedaj upam, da mimo, vsaj izgleda tako.

Puhi je pa taka nežna dušica. Ga ne slišiš, dokler ne prideš do njega, ga pobožaš in greš stran ... on pa tako milo pogleda in zamijavka, da ga moraš naprej čohat in čohat in čohat in še malo čohat no, saj ne da bi mi bilo težko, sploh ne, samo včasih ni veliko časa oziroma ni toliko časa, kot bi on želel

Tako, samo sporočam dobre novice, se naslednjič javim z lepšimi fotkami (moram v roke prijate ta večjega fotiča, ne samo mobitel, pa se mi malo ne da, ker velikokrat nisem zadovoljna z materialom, ki pride iz njega hehe ).

+ + =

Ooooooooo, kako lepo je prebrat, da se imajo radi (no, vsekakor se prenašajo ) super
Kako lepo se Sonči stiska, srček mali Kushi je pa tudi prekrasen Puhi, tebe pa še čakamo na fotkah ampak časa je dovolj, bomo malo potrpeli. Glavno, da so novice vzpodbudne Zdaj pa že lahko dodate ime v naslov teme, a ne

Super, super, me res veseli!
Ja, Puhi se je vedno k nekomu stisnil, zbasal, ni rad sam.
Vsem

Kako ste kaj?

Huh, dobro vprašanje načeloma v redu, samo ko se "garbajo", mi ni ravno najbolj všeč. Preveč pihanja se sliši med "igro", ko pa spijo, pa spijo ali en čez drugega ali pa vsak na svojem koncu stanovanja, da jih moram prav iskat, kje so Toliko na kratko, se zvečer oglasim kaj, pa še kake fotke prilepim sem